Govorica ustrahovanja

Pred dobrima dvema letoma sem si oprtala nahrbtnik in pobegnila pred ljubljansko sivino, rutino vsakdana in še čim ter jo mahnila na Tajsko. Na toplo pa tudi ogledovat razne kulturne in naravne znamenitosti je tisti čas tja pripotovalo ogromno mladih iz Evrope, tam so bili Japonci, Brazilci, Američani. Domala cel svet, kot je pač običajno, kadar potuješ.
Če greš na sever države, moraš v Pai, so govorili popotniki, ki so se vračali proti jugu in v prestolnico Bangkok. Že vožnja do te vasice je svojevrstno noro doživetje. Med 762 ovinki, ki večini potnikov na poskakujočih mini avtobusih postrežejo vsaj s slabostjo, če že ne bruhanjem, sem spoznala skupino Izraelcev. Pa ne ravno Izraelci, sem si mislila, saj sem tudi od izkušenejših vandravcev po svetu vedno poslušala o izraelski zagledanosti vase in drugih njihovih ne pretirano prijetnih osebnostnih značilnostih, zato sem krenila po svoje. Pa so mi spet prekrižali pot, ko se je izkazalo, da moja rezervirana soba ni prosta in sem pristala v sosednjem naselju bungalovov, ki so jih našli oni. V naslednjih dveh ali treh dneh sem se z njimi družila ob najboljših pad thaijih, na njihovih izposojenih skuterjih drvela po deželi in predvsem razbijala svoje predsodke.
Izkazali so se namreč, morda čisto po naključju, za najbolj duhovito druščino v tritedenskem potepanju. Politična vprašanja Izraela in njihova mnenja o njih smo v tako kratkem času sicer pustili ob strani, mogoče smo se želeli zaščititi pred žolčnimi razpravami in različnimi stališči, mogoče je bilo kako pivo premalo. So pa vabili na obisk z lepotami in raznolikostmi svoje domovine in več pripovedovali o svojih mikro življenjih. Prav nič z obžalovanjem, da so v življenju veliko zamudili, niso pripovedovali o ravnokar pretečenih slabih treh letih za fante in dveh za dekleta, ki so jih obvezno preživeli v vojski. To se jim je zdelo nekaj najbolj običajnega, zaslužili so denar, ki ga večina porabi vsaj za leto dni potovanj, preden se odpravi na študij.
Skupaj smo se zgražali in zabavljali nad Donaldom Trumpom, ki je takrat ravno pred nekaj dnevi prisegel kot petinštirideseti ameriški predsednik. Gliha vkup štriha, pravijo in Trump se je dva tedna pred izraelskimi volitvami minulega tedna, ne prvič, srečal z njihovim starim premierom in zdaj že ponovnim zmagovalcem volitev Benjaminom Netanjahujem. "Ja, res se spopada z očitki korupcije, ampak mu večina še vedno zaupa," pravijo izraelski kolegi iz Tajske. Bolj zgovorni, tudi o tem, kakšen se jim zdi izid volitev, pa niso.