Se vam je že zgodilo, da niste znali razločiti med levo in desno stranjo? Morda takrat, ko vam je inštruktor v avtošoli dejal, da naj zavijete v levo, vi pa ste kar obstali, ker niste vedeli, katera smer je leva. Če ste odgovorili pritrdilno, nikar ne skrbite, ker niste edini - veliko ljudi ima takšne težave. Razlikovanje levo-desno je kompleksen nevropsihološki proces, ki vključuje nekaj višjih nevroloških funkcij, kot je denimo sposobnost povezovanja senzoričnih in vizualnih informacij, jezikovno funkcijo in spomin.
Nekaterim se to dogaja spontano in pomeni zanje velik izziv. To težavo imajo tudi mnogi, ki delajo v zdravstvu: ko se zdravnik ali medicinska sestra obrneta k pacientu, je njuna desna stran na pacientovi levi. Razlikovanje desne in leve strani pri pacientu vključuje tudi vidno-prostorsko funkcijo mentalnega rotiranja slike.
Če med vožnjo na počitnice kdaj narobe zavijete, to še ne pomeni konec sveta. Toda obstajajo številne situacije, v katerih ima lahko zamenjava leve in desne strani hude posledice. Med najbolj tragičnimi napakami v medicini so denimo operacije, ki jih opravijo na napačni strani pacientovega telesa. Zgodilo se je že na primer, da so nekomu odstranili napačno ledvico ali amputirali zdravo nogo. Obstajajo sistemi in načini, s pomočjo katerih je mogoče te napake predvideti in jih preprečiti.
Napake so stalna karakteristika človeškega vedenja - včasih se preprosto zmotimo. Toda napake zaradi nerazlikovanja leve in desne strani so več kot le enkratna nesreča. Dokazi nakazujejo, da se zmedenost okoli leve in desne strani pogosteje pojavlja pri ženskah in da imajo moški bolje razvite vidno-prostorske funkcije.
V bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah ljudje opravljajo kompleksno in zahtevno delo. Zdravniki se med opravljanjem svojega dela pogosto srečujejo z motnjami, kot so na primer sprejemanje telefonskih klicev, piskanje monitorjev in drugih naprav, odgovarjanje na vprašanja kolegov, pacientov in njihovih svojcev - klinično okolje je lahko torej precejšen izziv.
Znanstveniki so v okviru raziskave, katere izsledki so bili objavljeni v strokovni reviji Medical Education, preučili vpliv teh prekinitev na sposobnost študentov medicine in kako pri tem pravilno razlikujejo desno in levo stran. Da bi lahko pri 234 študentih objektivno izmerili njihovo sposobnost razlikovanja levo-desno, so bili ti ves čas izpostavljeni značilnim zvokom na bolnišničnih oddelkih, hkrati pa so jih raziskovalci nenehno prekinjali z raznimi vprašanji. Rezultati so bili osupljivi. Že zvoki v ozadju so bili dovolj velika motnja, da nekateri študenti niso vedeli, kje je leva stran in kje desna.
Če jim je kdo zastavil kakšno vprašanje, je bil učinek še hujši. "Učinek motenj je bil večji pri starejših študentih in študentkah medicine. Sposobnost posameznika, da oceni svojo sposobnost razlikovanja med levo in desno stranjo, pogosto ni bila taka, kot bi morala biti. Mnogi študenti so bili prepričani, da s tem nimajo težav, a se je v okviru te raziskave izkazalo, da se motijo."
Ljudje, ki imajo težave z razlikovanjem leve in desne strani, pogosto razvijejo lastne tehnike, s katerimi si pomagajo. Med njimi je recimo oblikovanje pravega kota med levim kazalcem in palcem, s čimer nastane črka L, ki pomeni levo stran. Toda zdi se, da te tehnike ne pomagajo vedno in v vseh primerih.
Na področju zdravstva bi morali že v okviru izobraževanja na dodiplomski ravni študente opozoriti na izzive pri sprejemanju odločitev, povezanih z razlikovanjem levo-desno, in na posledice, ki jih lahko imajo take napake. Uvesti je treba strategijo za zmanjšanje situacij, v katerih so take napake možne. Hkrati je študente in profesorje treba poučiti o tem, da so nekateri posamezniki bolj nagnjeni k temu, da niso sposobni razlikovati med desno in levo. Glede na to, da ljudje sami ne morejo oceniti, ali bodo imeli s tem težave, bi lahko razvili posebne teste za preverjanje te sposobnosti, kot so na primer spletni psihometrični testi.
Tisti, pri katerih se izkaže, da je razlikovanje leve in desne strani zanje izziv, bi lahko bili v določenih situacijah bolj pozorni na to težavo. Pomembno je tudi, da zmanjšamo dejavnike, ki odvračajo pozornost. V kritičnih fazah poleta se morajo piloti vzdržati neobveznih pogovorov, da se izognejo nepotrebnim motnjam. Pravila, ki veljajo v pilotskih kabinah, in druge strategije bi lahko uporabili tudi v zdravstvu. (The Conversation)
