(INTERVJU) Denis Brnčič: Grozno se mi zdi, da Pomaranče ne častimo

"Od petega razreda osnovne šole sem hodil v klet na Fužine, kjer so imeli vaje Herbiji. Tam je začel kariero Vili Resnik. Ali si danes predstavljate vaje neke skupine, ki jih spremlja vsaj deset desetletnikov? Danes bi vse odstranili, Vili pa nam je dobre volje odprl vrata. Tudi po tri ure na dan sem sedel na njihovih vajah in jih poslušal. Takoj ko sem prišel iz šole domov, sem prisluhnil na hodniku, ali prihaja igranje iz sosednje kleti, in hitro tekel tja, če sem kaj slišal. Na legendarnem fužinskem koncertu sem potem videl tudi Krušiča in Lene kosti - od takrat sem z njimi dihal in živel." Železne stopinje Denisa Brnčiča naj bi vsaj malo razburkale današnjo metalsko sceno.

 

Na zunaj izgleda, da alternativno sceno sestavljajo le Pankrti in Laibach, potem pa se zgodba zaključi. A alternativna glasbena scena ponuja veliko več. "Vsi vedo, da so igrali Pankrti na koncertu za osamosvojitev Slovenije, nihče pa ne ve, da je bila na istem odru tudi skupina Pomaranča! To me je ves čas žulilo kot kamen v čevlju, saj nisem mogel verjeti, da minevajo leta, pa nihče nič ne naredi. Ko sem povedal drugim, kaj bi rad, so me gledali, kot da sem zmešan," razlaga.