Nina Krajnc: "K mladostnemu videzu lahko bistveno prispevamo sami."
Kozmetična industrija se razvija s svetlobno hitrostjo. Ves čas se na tržišču pojavljajo novi izdelki, novi aparati, novi pristopi za lepši in predvsem čim bolj mladosten videz. Verjetno ni več ženske, ki bi v drogeriji poznala vse, kar ponujajo. Seveda imamo na voljo tudi strokovno pomoč, a če se kozmetičarke ne izobražujejo sproti, lahko pride do nevarnih vrzeli v znanju in s tem napak pri negi. Na to opozarja tudi Nina Krajnc, med. spec. kozmetične terapije in soustanoviteljica Aikon akademije, kjer dela kot vodja strokovnega odbora, raziskovalka in predavateljica. Vključena je tudi v strateške pobude in mednarodne projekte na področju kozmetike in kozmetične terapije, v svojih predavanjih doma in v tujini pa združuje znanja medicine, farmacije, kozmetike in drugih povezanih področij.
Kozmetiko imate praktično v genih, kajne?
S kozmetiko sem odraščala. Starša sta se namreč ukvarjala s proizvodnjo kozmetike že v času Jugoslavije. Mama je imela enega izmed prvih kozmetičnih salonov v Sloveniji, kjer ni kože samo negovala, temveč tudi odpravljala različne kožne težave. Imela sem privilegij, da sem kozmetiko res dobro spoznala z različnih zornih kotov: industrijskega, produkcijskega, butičnega, luksuznega, profesionalnega in uporabniškega vidika. Tisto, kar me je najbolj osupnilo, zmotilo in pritegnilo hkrati, je njen izjemno neoprijemljiv značaj.
Na kakšen način neoprijemljiv značaj?
Celotna kozmetična industrija je izjemno ozko regulirana ter pomanjkljivo in zastarelo standardizirana. Pogosto ne temelji na znanosti in stremi izključno k zadoščanju regulatornih minimumov. Veliko je (še) nereguliranih področij, kar široko odpira vrata šarlatanstvu. Primanjkuje kakovostnih, na znanosti temelječih izobraževanj. Vrzel standardov na področju učinkovitosti in označevanja kozmetičnih izdelkov omogoča manipulacijo z uporabniki. Pravzaprav ima kozmetična industrija veliko anomalij in ravno želja po odpravi teh anomalij je bila spodbuda za nastanek naše blagovne znamke.
Primanjkuje kakovostnih, na znanosti temelječih izobraževanj.
Kako to, da je še vedno precejšen prepad med zdravljenjem kože in kozmetiko - torej dermatologi in kozmetičarkami, čeprav oboji skrbijo za lepšo kožo?
Temu ne bi rekla prepad. Dermatolog in kozmetičarka imata strokovno (in tudi zakonsko) določeno področje svojega delovanja. Dermatologi delujejo na področju medicine, kožo zdravijo in jo obravnavajo s patološkega oziroma bolezenskega vidika. Kozmetičarka deluje na področju kozmetike in kože ne zdravi, ampak jo primarno neguje. Kozmetična industrija se ekspanzivno razvija in ustvarja nova področja delovanja. Tako sta se v zadnjem desetletju začeli intenzivno razvijati področji kozmetične dermatologije in medicinske kozmetike, ki tesneje povezujeta kozmetiko in dermatologijo, kar od dermatologov in kozmetičark zahteva pridobitev novih znanj. Vseživljenjsko izobraževanje je za oba profila nujno, če želita v korak s časom.
Kaj delamo narobe
Kakšne napake delajo slabše izobražene kozmetičarke?
Zaradi izjemno hitrega razvoja kozmetične industrije, vznikanja novih kategorij izdelkov in estetskih postopkov nastajajo nevarne vrzeli v znanju, saj primarna izobrazba ne zadostuje. Z neznanjem se povečuje možnost strokovnih napak. Znanje ima ključno vlogo pri preprečevanju napak. Zato je sodelovanje na kompetentnih in kakovostnih izobraževanjih nuja. Na žalost pa teh primanjkuje, tako pri nas kot tudi v tujini.
Če že kozmetičarke, ki imajo vsaj osnovno izobrazbo, delajo napake, kakšne so potem šele napake uporabnic?
Več kot 10.000 dermadiagnostičnih meritev različnih parametrov kože, ki jih je izvedel naš strokovni tim, je pokazalo, da kožo prepogosto čistimo in pri tem uporabljamo premočna čistilna sredstva. Prav tako kože še vedno ne ščitimo dovolj pred sevanjem sonca, zaščitnih izdelkov ne uporabljamo vse leto, ampak zaščito še vedno povezujemo samo s poletjem in sončenjem. Uporabljamo izdelke, ki nimajo ustreznega pH-ja, in neustrezne vlažilne izdelke, ki kožo kljub obljubam o vlaženju izsušujejo. Za kožo problematično se je pokazalo tudi negovanje z neustreznimi olji in masli, saj motijo zaščitno funkcijo kože. Prav tako izdelke uporabljamo preveč enega čez drugega, kar ima na kožo negativen učinek. Napačno in prepogosto uporabljamo kislinske in retinoidne pripravke. Uporabniki nasvete za nego kože velikokrat iščejo na svetovnem spletu in družabnih omrežjih, kjer je ogromno nekompetentnih in zavajajočih informacij, ki škodijo.
V mladostniških letih lahko naredimo največ škode na koži
Kako ocenjujete skrb za kožo pri mladih? Dekleta imajo na spletu kup posnetkov, kjer se lahko učijo ličenja. So tudi glede nege zdaj bolje obveščene?
Ozaveščenost o negi kože pri mladih raste, saj je to generacija, ki ji je uporaba družabnih omrežij najbližje. Z dostopnostjo informacij na spletu in družabnih omrežij pa so pogosto mladostniki najbolj izpostavljeni zavajajočim informacijam in škodljivim trendom, saj sledijo vsebinam vzornikov in vplivnežev. Pravočasen, celosten in ustrezen pristop mladostnikov do problematik, ki pestijo njihovo kožo, je odločilnega pomena, saj si ravno v mladostniških letih lahko naredimo največ nepovratne škode na koži. Zato je pomembno, da mladostnike in njihove starše ustrezno izobrazimo o pomenu pravočasne in ustrezne nege mladostniške kože.
Nekateri trdijo, da je najbolje, da se koža obnavlja sama, ali jo negujejo samo s kakšnim rastlinskim oljem. Kaj pravite vi, je res treba uporabljati kup izdelkov ali je to samo propaganda kozmetične industrije?
Res je, da se koža sama obnavlja, vendar z leti izgublja zmožnost za obnovo. Pomemben vidik obnove kože ni samo spodbujanje regenerativnih kapacitet kože, temveč tudi preprečevanje razgradnje njenih ključnih struktur, kot so proteini in lipidi. In ravno preventiva oziroma preprečevanje je v domeni nege kože doma. K mladostnemu videzu lahko bistveno prispevamo sami z vsakodnevno ustrezno in urejeno nego. Negovanje izključno z rastlinskimi olji lahko koži škoduje, saj lahko olje z neustreznim maščobnokislinskim profilom moti njeno zaščitno funkcijo. Vsak izdelek ima svoj namen, včasih se sestavine med seboj tudi izključujejo, zato je nemogoče z enim izdelkom pokriti vse tipe, stanja in problematike kože.
Na tržišču je preveč kozmetičnih izdelkov, da bi lahko poznali vse.
Kozmetičnih izdelkov je na trgu na kupe. Kako naj vemo, katera kozmetika je dobra za nas?
Uporabniki se težko znajdejo v poplavi izdelkov na trgu, saj nimajo dovolj kemijskega znanja, da bi pravilno interpretirali seznam sestavin. Tako kot v medicini tudi v kozmetiki velja pravilo, da izdelek v prvi vrsti koži ne sme škodovati. Škodljivega delovanja pa ne smemo zamenjati z želeno, namerno in kontrolirano poškodbo kože, ki na kožo deluje obnovitveno. Tako nekatere aktivne sestavine kožo dražijo in jo na takšen način spodbudijo k obnovi. Rdečica in luščenje sta pričakovana po uporabi kislinskih pilingov in retinoidov. Povsem drugače pa je, če nastanejo rdečica in žarenje ter morebitno luščenje kože ob uporabi običajnih dnevnih ali nočnih izdelkov. Takrat je dobro, da raziščemo, zakaj se je to zgodilo. Razlog je lahko v sestavinah ali pa v stanju kože. Ko kupujemo izdelek, je pomembno, da razumemo, s kakšnim namenom ga kupujemo in kaj lahko od njega pričakujemo. Poglavitno je, da izdelki, ki jih uporabljamo, ustrezajo stanju naše kože in rešujejo njeno problematiko, so nealergeni in nekomedogeni (ne sprožajo mozoljčkov) ter vsebujejo učinkovite koncentracije aktivnih sestavin in izpolnijo svojo obljubo o delovanju.
Cena ni nujno zagotovilo kvalitete
Ali drži, da gre pri kozmetiki velik del prihodka v reklame in da v resnici nobena krema ni vredna visoke cene?
Ceno izdelka določa veliko dejavnikov od sestavin in dizajna do tega, kako je sestavljena prodajna veriga. Načeloma višja cena pomeni, da je izdelek bolj kakovosten, ni pa pravilo, lahko je izdelek nekakovosten in neustrezen, a ima vseeno visoko ceno. Kozmetični giganti, ki se borijo za prevlado na trgu, vlagajo ogromno denarja v oglaševanje, saj si s tem tudi utrjujejo položaj na trgu. Medtem pa se resnično relevantne inovacije odvijajo daleč stran od soja žarometov, manjša, a prodorna podjetja so v resnici pravi biseri industrije, a običajno zaradi svoje majhnosti ostanejo v senci glasnih gigantov. Pogosto se je tisto, kar velika podjetja razglašajo za inovacijo, zgodilo že veliko prej. Manjša podjetja se ne morejo kosati z velikimi proračuni kozmetičnih gigantov, zato morajo iskati inovativne načine, kako se predstaviti ciljnim javnostim.
Vsak izdelek ima svoj namen, nemogoče je z enim izdelkom pokriti vse tipe, stanja in problematike kože.
V zadnjem desetletju ženske pomoči pri glajenju gub ne iščejo več samo pri kozmetiki, pač pa se vedno pogosteje uporabljajo injekcije oziroma plastični popravki. Ali to pomeni, da samo z nego ne moremo ustaviti časa?
Časa itak ne moremo ustaviti. Lahko pa z dobro preventivo in kurativo upočasnimo in omilimo izražanje vidnih znakov staranja. Invazivni estetski postopki naslavljajo globlje plasti kože in običajno lokalno rešujejo problematiko. Če vzamemo kot primer hialuronsko polnilo, ki zapolni gube lokalno, kljub posegu še vedno potrebujemo kakovostno nego za celotno površino obraza. Estetski posegi in kakovostna nega se ne izključujejo, ravno nasprotno, dopolnjujejo se.
Časa itak ne moremo ustaviti, lahko pa upočasnimo izražanje vidnih znakov staranja
Novejše raziskave kažejo na to, da je vnetje glavni dejavnik prezgodnjega staranja. Vnetje sprožajo različni dejavniki, od fizikalnih, kot so sevanje sonca, letni časi, vreme in onesnaženost, do kemičnih, kot so uporaba kislinskih pilingov, čistil in drugih kozmetičnih izdelkov, mehanskih itd. Najnovejše negovalne smernice so usmerjene v inhibicijo vnetja oziroma v zmanjševanje vnetja, ki hkrati zmanjša procese pospešene razgradnje in s tem ohranja dragocene strukture kože.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
