Na svetu ima luskavico približno 125 milijonov ljudi, v Sloveniji pa se ocenjuje, da je bolnikov 25 tisoč. Gre za kronično nenalezljivo imunsko pogojeno vnetno bolezen kože, ki se najpogosteje kaže z rožnatimi bunčicami in ploščatimi spremembami, pokritimi z belimi luskami. Luskavica se pojavlja tako pri moških kot pri ženskah, pri odraslih praviloma pogosteje. Zanjo je značilen kroničen potek z občasnimi spontanimi, različno dolgimi obdobji izboljšanja. Tako bolezen sama kot številne pridružene bolezni pomembno vplivajo na bolnikovo zdravje in kvaliteto življenja.
V preteklih letih je bil opazen izjemen napredek pri razumevanju nastanka bolezni, njene genetske zasnove, pridruženih bolezni in zdravljenja z biološkimi zdravili. Medtem ko za zdravljenje blagih oblik zdravilo prvega izbora še vedno predstavljajo topikalni pripravki v obliki krem, mazil, gelov in raztopin, so za zdravljenje zmernih do hudih oblik ključna biološka zdravila tako zaradi učinkovitosti kot ugodnega varnostnega profila.
Vzrok za nastanek luskavice
Kljub velikemu številu predlaganih mehanizmov za nastanek in vzdrževanje luskavice natančen patogenetski model bolezni še vedno ni v celoti pojasnjen. Na luskavico vplivajo številni dejavniki, klinično pa se izrazi ob genetski nagnjenosti in sočasnem vplivu dejavnikov okolja. Najpomembnejši znani dejavniki okolja, ki lahko sprožijo nastanek bolezni ali jo poslabšajo, so mikrobi, zdravila, mehanske poškodbe kože, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, čezmerna telesna teža in psihogeni stres.
Luskavica je kronična nenalezljiva imunsko pogojena vnetna bolezen kože
Kako bolezen prepoznamo?
V približno 90 odstotkih je kronična luskavica v obliki plošč. Spremembe se lahko pojavijo kjerkoli na telesu, vendar se običajno pokažejo s simetričnimi, različno intenzivno rožnato obarvanimi, zadebeljenimi in z belimi luskami pokritimi področji kože na kolenih, komolcih, zadnjici in lasišču. Luskavica v ploščah lahko zavzema le majhen delež telesne površine ali prizadene skoraj celotno površino kože. Spremembe nohtov lahko opazujemo pri 10-55 odstotkih bolnikov kot drobne vdolbine, belo obarvane predele, oljnim madežem podobne spremembe, v napredovalih primerih pa je lahko noht popolnoma spremenjen. Druge, redkejše oblike predstavljajo kapljična luskavica, luskavica v pregibih, luskavica s pordelostjo celotne kože in luskavica z gnojnimi mehurčki.
Bolniki z luskavico imajo pogosto pridružene bolezni, med njimi so psoriatični artritis, srčnožilne bolezni, duševne bolezni, metabolni sindrom, nealkoholna zamaščenost jeter, kronična vnetna črevesna bolezen in maligna obolenja. Psoriatični artritis se razvije pri 7-40 odstotkov bolnikov z luskavico, navadno več let po pojavu luskavice. Višje tveganje za razvoj psoriatičnega artritisa opazujemo pri bolnikih s prizadetostjo lasišča in nohtov, medtem ko povezava s samo izraženostjo bolezni ni povsem jasna.
Zdravljenje luskavice
Luskavico lahko s sodobnimi pristopi zdravljenja uspešno obvladujemo, vendar bolnika z luskavico ne moremo ozdraviti. Za zdravljenje luskavice uporabljamo topikalne pripravke, fototerapijo, klasična sistemska zdravila in biološka zdravila. Osnovna odločitev je vedno, ali zadošča topikalno zdravljenje ali je potrebno sistemsko. Pri omejeni obliki se odločimo za topikalno zdravljenje, pri napredovalih pa za fototerapijo ali sistemska zdravila.
Pri približno 80 odstotkih bolnikov z luskavico opazujemo blago do zmerno obliko bolezni, večino teh pa zdravimo s topikalnimi zdravili, ki jih je treba uporabljati po navodilih. Temelj protivnetnega topikalnega zdravljenja kljub razvoju novih zdravil še vedno predstavljajo kortikosteroidi. Ob pravem izboru jakosti zdravila, odmerjanja, trajanja in nadzoru je zdravljenje varno in učinkovito za blage do zmerne oblike luskavice ter kot dopolnilno zdravljenje napredovalih oblik. O izboru ustrezne jakosti in podlage se odločamo glede na izraženost bolezni, lokalizacijo kožnih sprememb, bolnikove želje in starosti bolnika. Ob dolgotrajni uporabi kortikosteroidov in ob njihovi uporabi na za kortikosteroide občutljivih mestih (kožne gube, obraz) se lahko pojavijo tanjša koža, razširjene drobne žile, strije, mozolji, vnetje dlačnih mešičkov in purpura. Topikalnim kortikosteroidom so v namen izboljšanja učinka ali zmanjšanja morebitnih neželenih učinkov pogosto dodani vitamin D ali salicilna kislina. Z vzdrževanjem navlaženosti kože se lahko zmanjša občutek srbeža in občutljivosti, zato se svetuje uporaba emolientov, ki naj se nanašajo takoj po tuširanju ali kopanju.
Bolniku z napredovalimi oblikami luskavice predlagamo zdravljenje s fototerapijo ali sistemskimi zdravili, kot so retinoidi, metotreksat, apremilast ali biološka zdravila. O zmerni do hudi obliki luskavice govorimo, ko je prizadete več kot deset odstotkov telesne površine, pridružen je psoriatični artritis ali so prizadeti izpostavljeni deli, dlani, podplati, spolovilo, lasišče, nohti, in na zdravljenje odporne kožne spremembe, ki vplivajo na bolnika funkcionalno ali psihosocialno. Biološka zdravila so za zdravljenje napredovalih oblik luskavice izjemnega pomena. Zdravljenje luskavice z biološkimi zdravili je svetovano, če s sistemskimi zdravili, ki so na voljo, ne dosežemo učinkovitega nadzora bolezni, če se bolezen po zaključenem zdravljenju hitro poslabša, bolnik potrebuje visoke odmerke konvencionalnih sistemskih zdravil, sistemskega zdravljenja ne prenaša, ima visoko tveganje za toksičnost sistemskih zdravil ali pa so sistemska zdravila kontraindicirana. Izmed bioloških zdravil so v Sloveniji na voljo zdravila iz skupine zaviralcev dejavnika tumorske nekroze, zaviralec interlevkina (IL)-12/23, zaviralec IL-17 in zaviralec IL-23. Na izbor posameznega biološkega zdravila vplivajo pridružene bolezni bolnika, psoriatični artritis, tveganje za neželene učinke, telesna teža, starost, nosečnost in dojenje ter načrtovanje družine. Prav tako vplivajo predhodno zdravljenje, hitro poslabšanje po zdravljenju, aktivnost bolezni, način aplikacije in sodelovanje bolnika. Izboljšanje najpogosteje opazujemo v nekaj tednih, bolniki pa potrebujejo redno vodenje.
Luskavica je torej kronična nenalezljiva imunsko pogojena vnetna bolezen kože, ki pomembno vpliva na bolnikovo zdravje in kvaliteto življenja, s sodobnimi pristopi zdravljenja pa jo lahko uspešno obvladujemo.
*** Avtorica prispevka je doc. dr. Maruška Marovt, dr. med., specialistka dermatovenerologije, Oddelek za kožne in spolne bolezni, Univerzitetni klinični center Maribor.
