Matic Sever
Za začetek nekaj o drevesih prihodnosti. Drevesa, ki so odporna na vročino in sušo, so pomembna, saj se podnebje spreminja in postaja bolj ekstremno. Takšna drevesa lahko preživijo v težkih razmerah, hkrati pa nudijo senco, lepoto in koristi za naravo.
Ameriška lipa (Tilia americana) je listopadno drevo, ki ima srčaste zelene liste in dišeče rumene cvetove. Je zelo odporno na sušo, vročino, veter, sol in bolezni. Raste hitro in doseže do 30 metrov višine. Je tudi zdravilno drevo, ki pomirja in blaži vnetja.
Jesen (Fraxinus ornus Meczek) je prav tako listopadno drevo, ki ima suličaste zelene liste in socvetja v obliki kroglic. Je podobno kot ameriška lipa zelo odporen na sušo, vročino in veter. Raste počasi in doseže do 10 metrov višine. Primeren je tudi za manjše vrtove.
Rdeči javor (Acer rubrum) je trpežno drevo za malo večje vrtove, saj navadno zraste približno 15 metrov. Poznamo več sort, veliko se jih jeseni zelo izrazito obarva v rubinasto rdeče do žareče oranžno. Pričakujemo, da se bo tudi s spremembo klime pri nas dobro odrezal.
Zelnate trajnice ali nazaj h klasiki
Pričakujemo, da se bo v letu 2024 nadaljeval trend trpežnih, glede tal nezahtevnih trajnic, ki so ne le zdrave in tako ne zahtevajo veliko oskrbe, pač pa nudijo tudi pašo različnim opraševalcem.
Hermelike (Sedum sp.) so mesnatolistne rastline, ki so odporne proti suši in mrazu. Imajo različne oblike in barve listov, od zelenih do rdečih. Cvetijo v poznem poletju in jeseni v belih, rožnatih ali rdečih odtenkih. So ene najboljših jesensko-zimskih trajnic v suhem stanju.
Ameriški slamniki (Echinacea purpurea) so nebinovke, ki imajo velike stožčaste socvete v rožnatih, rdečih, oranžnih ali rumenih barvah. Cvetijo od julija do septembra in privabljajo metulje in čebele. So tudi zdravilne rastline, ki krepijo imunski sistem.
Trajni nageljčki (Dianthus sp.) so pogosto nizke rastline, ki imajo ozke sive ali zelene liste in dišeče cvetove v rožnatih, rdečih, belih ali dvobarvnih kombinacijah. Cvetijo od maja do julija in so primerni za skalnjake, meje ali lonci. Potrebujejo sonce in odcedno prst. V trendu so tudi višji kartavžarji, ki poskrbijo za travniški videz zasaditev.
Možine (Eryngium spp.) so proti suši zelo odporne rastline, ki z globokim koreninskim sistemom kljubujejo ne le suši, pač pa si poiščejo dovolj hranil in ne potrebujejo dognojevanja. Zanimiva so lahko tako sivkasta do modra socvetja kot tudi listi.
Grmovnice tudi v loncih
Pritlikava grmovnice so rastline, ki se lahko gojijo v loncih, da ustvarijo okrasno in zanimivo nasaditev. Obstajajo različne vrste grmovnic, ki so primerne za različne vrste loncev. Nekatere take nizkorastoče grmovnice so:
Metuljnik (Buddleja davidii) je listopadna grmovnica z bujnimi podolgovatimi belimi, vijoličnimi ali rožnatimi socvetji. Je pravi magnet za metulje, nizke sorte pa lahko gojimo tudi v loncih.
Brogovita (Viburnum tinus) je zadnja leta počasi navdušila celinsko Slovenijo s svojo dokaj dobro odpornostjo na zimske temperature in si s svojimi usnjatimi zimzelenimi listi in belimi cvetovi od oktobra do aprila utrla pot na naše vrtove. Nekaj sort je dovolj kompaktnih, da jih lahko gojimo v velikih cvetličnih posodah in visokih gredah.
Pritlikava omorika (Picea omorika Nana) je le ena od mnogih pritlikavih iglavcev, ki se jih lahko goji na soncu ali v polsenci. Marsikdaj so lahko v večjih balkonskih in terasnih zasaditvah tudi kot zimzelena osnova ali celo pokrovna rastlina pod manjšimi drevesci v visokih gredah.
Sezonske cvetlice, ki ne zamerijo malomarnosti
Za bujne barvne učinke je najlažje uporabiti bogato cvetoče sezonske cvetlice, a pri izboru postajamo vse bolj zahtevni, saj trend narekuje izbor trpežnih rastlin, ki tudi ob slabši oskrbi ne popustijo z neumornim cvetenjem. Med drugim bodo veljavo še vedno pridobivale naslednje cvetlice.
Begonije cvetijo v različnih barvah in oblikah od konca pomladi do jeseni. So nezahtevne in odporne na bolezni. Lahko jih sadimo v korita, lonce, gredice ali viseče košare. Ne zamerijo malo manj rednega zalivanja, le toča je njihova huda sovražnica.
Gazanije so ene tistih, ki poleg lantan tudi na prostem na gredicah v vročih poletjih zagotavljajo veliko barve. Gazanije imajo velike cvetove, ki se odpirajo na soncu in zapirajo v mraku. Večinoma cvetijo od junija do oktobra, najlepše pa uspevajo na polnem soncu.
Dipladenije so kljub višji ceni sadik v pravem razcvetu na našem tržišču. So tropske rastline z velikimi, trobentastimi cvetovi v rdeči, rožnati, kremni ali beli barvi. Cvetijo od maja do oktobra in potrebujejo veliko sonca in vlage. Potrebujejo veliko toplote, kar je odlično za naša vse bolj vroča poletja.
Dalije so malce izjema, saj predvsem višje potrebujejo oporo in se moramo glede tega malce potruditi, a nižje so praktično rastline, ki ne potrebujejo ničesar, razen dobrega začetka z dovolj hranljivimi tlemi. Raznolikost cvetov in množična prisotnost v elektronskih medijih dalije tudi za 2024 postavljata med sezonske zvezde.
Zelena
Ena od barv, ki se kaže kot zelo trendovska, je limetino zelena, tudi v svetlejših odtenkih. Zadnja leta smo sploh obkroženi s slogani na temo zelene barve in tudi ena od sodobnih vej barvnega izbora pri oblikovanju v hortikulturi se drži zadržanega pristopa in temelji na izbiri rastlin različnih zelenih odtenkov. Predvsem rastline z zelenimi cvetovi, ki so navadno zelo svetle, sveže barve so v takem konceptu zelo dobrodošle. Tak nabor z malce bele in morda še z nekaj hladne modre ali pa kremno rumene ustvarja zelo prijetne pomirjujoče, a še vedno zanimive motive.
