V časih zaukazane samoosamitve zaradi koronavirusne epidemije so se marsikomu precej spremenile nakupovalne, prehranske in življenjske navade. Kdor se večino časa zadržuje doma in čaka boljše čase, ko se bo spet lahko vrnil k ustaljeni praksi, se vsaj malce poleni, torej porabi manj energije tako za delo kot za rekreacijo. Nekateri iščejo uteho v večjih količinah hrane (in pijače ter kar je še podobnih razvad).
Redkeje je več
Nekaj k temu doprinese tudi drugačen način nabave vsakdanjih dobrin. Mnogi so v času najostrejših omejitev gibanja in druženja dnevne nakupe za sprotno rabo zamenjali s tedenskimi ali še redkejšimi. To pa avtomatsko pomeni manjši delež svežih živil s kratkim rokom uporabnosti in namesto tega več trajnejših, ki pa so marsikdaj bolj redilna (a v večjih pakiranjih tudi bolj ekonomična). Pri takih nakupih večina za vsak primer raje naloži preveč kot premalo. In ker se hrane - še posebno v negotovih kriznih časih - ne spodobi metati stran, se pač poje več, kot bi bilo dobro, modro in zdravo.
Od (pre)obilice špargljev in jagod se gotovo ne zredimo
Več lažjega
To pa najlažje storimo tako, da povečamo vnos energetsko redkih živil - in posledično zmanjšamo količino kaloričnih bomb. Prav zdaj je sezona jagod in špargljev, s katerimi se lahko bašemo po mili volji in pri tem celo izgubljamo kilograme, pa še organizem pomagajo očistiti in menda izboljšujejo spolno življenje.
Ljudsko verovanje pogosto pripisuje živilom zdravilnost in lastnosti afrodiziakov predvsem zaradi njihovega videza. Jagode z množico semen naj bi simbolizirale plodnost, šparglji pa spominjajo na moški spolni ud v erekciji. Pa saj je splošno znano, da tudi placebo lahko učinkuje. A obilica vitaminov, mineralov, antioksidantov, flavonoidov in drugih blagodejnih snovi v obeh živilih tudi sicer pozitivno vpliva na splošno zdravje, počutje, s tem pa tudi na veselje do življenja in spolnosti. Še toliko bolj, ker imata tudi diuretične lastnosti, ki jih že zaradi fizične bližine sečnih izvodil pogosto povezujejo z boljšo prekrvavitvijo in s tem funkcionalnostjo spolnih organov - podobno velja na primer še za zeleno, luštrek ...
Prestižna delikatesa
Šparglji so svojčas veljali za hrano bogatašev. Tudi zato, ker so predvsem ti pogosto zbolevali za putiko, šparglji pa so s svojimi diuretičnimi lastnosti veljali za zdravilne. Današnja medicina to zanika in bolnikom s preveč sečne kisline celo odsvetuje uživanje večjih količin. Še vedno pa so med dražjimi vrstami zelenjave. A s sortnim izborom, tehnologijo (tudi s stroji - a obiranje še vedno poteka ročno), predvsem pa znanjem in večjim obsegom pridelave so postali bolj dostopni. Ali so zeleni ali beli, je odvisno od načina gojenja, ne od sorte. Beli imajo izrazitejšo aromo in več grenkobe, a je z njimi več dela (dozorevajo zakriti pred svetlobo, čiščenje je zahtevnejše ...).
Izplakovanje telesa
S sečem se iz telesa izločijo presnovni odpadki, viški soli in elektrolitov ter druge odvečne in škodljive snovi. Svojčas so verjeli, da je značilno oster vonj urina po zaužitju špargljev jasen dokaz izločanja nakopičenih strupov. Danes vemo, da ga povzroča asparagin, ki izvira iz špargljev samih. A prav ta (skupaj z obilico kalija in še česa) učinkovito spodbuja odvajanje vode iz telesa. Seveda se to pozna tudi na tehtnici - a tako hujšanje je le navidezno.
Domače je boljše
Je pa tako pri jagodah kot pri špargljih svežina še bolj pomembna kot pri večini drugega sadja in zelenjave. Jagode zelo hitro izgubijo del vitaminov in aromatike, šparglji pa kmalu po obiranju začnejo leseneti od dna proti vršičku. V supermarketih so praviloma cenejši, čeprav z njimi služi cela veriga - od pridelovalca (ta in predvsem njegovi delavci še najmanj) do končnega prodajalca. A višjo ceno neposredno pri preverjenih lokalnih kmetih več kot odtehtajo kakovost, svežina, slasten okus in precej manj odpadka.
Pomladna kupa
50 dag jagod
25-30 dag zelenih špargljev
sok pol limone
žlica tekočega svetlega medu (akacijevega ali cvetličnega - gozdni, kostanjev, žajbljev ipd. imajo preveč dominanten okus)
po želji žlička pomarančnega likerja (cointreau, beli curacao ipd.)
žlica grškega jogurta ali manj mastne kisle smetane
4 kepice vaniljevega sladoleda
stepena sladka smetana
malo grobo naribane temne čokolade ali/in mandljevih lističev
Šparglje damo z odrezanim delom navzdol v visok ozek lonec. Dolijemo toliko vode, da sega kake 2-3 cm nad dno. Pokrijemo in kuhamo 7-10 minut (odvisno od debeline špargljev). Šparglje previdno vzamemo iz lonca in damo v večjo skledo ledeno mrzle vode, da se na hitro ohladijo; odcedimo (vodo, v kateri so se kuhali, prihranimo za zalivanje drugih jedi s šparglji - rižot, juh, omak ...; v njej lahko prekuhamo tudi olesenele dele, obrezke in olupke ter precedimo, da nastane še bolj intenzivna osnova). Narežemo na centimetrske kose in zmešamo z marinado iz limoninega soka, medu in likerja ter damo za kako uro v hladilnik. Primešamo jogurt in očiščene ter na četrtine razrezane jagode in damo še za kake pol ure v hladilnik. Na dno kupe ali kozarca damo kepico sladoleda, nanjo nadevamo zmes jagod in špargljev, na vrh nabrizgamo malo stepene smetane ter potresemo s čokolado ali/in mandlji. Takoj postrežemo kot osvežujočo sladico.