Ta teden sem v nekem elektronskem mediju naletel na naslednji naslov: "Propalestinski protest v DZ: Godec skrbi varnost, Sukič želi njeno opravičilo".
Dovolite mi, da se za potrebe te kolumne naredim nevednega in poskusim podoživeti razmišljanje nekoga, ki ne ve, kdo sta Godec in Sukič.
Koga ali kaj skrbi?
Kako je mogoče, da so protestnike sploh spustili na sejo Državnega zbora - kjer so s simbolično okrvavljenimi dlanmi in palestinskimi zastavami zasedli balkon -, je tema zase, ki jo bom tokrat izpustil. Ampak ne morem si kaj, da ne bi pripomnil: od kdaj je DZ prostor za izražanje mnenj državljanov? Jim ni dovolj, da imajo za to na razpolago že ploščad pred parlamentom?
Kakorkoli. Vrnimo se h Godcu in Sukiču.
Omenjeni naslov bo politično nepoučenega bralca že na prvi pogled zmedel. "Godec skrbi varnost"? Ali v naslovu manjka predlog ("Godec skrbi za varnost")? In če ne manjka, ali so se torej zmotili pri sklonu ("Godca skrbi varnost")?
Nakar še to, da "Sukič želi njeno opravičilo". Čakajte malo! Njeno? Čigavo? Kako zdaj njeno? A je Godec ženska?
Seveda, stupid! In ne samo to: tudi Sukič je ženska!
Življenje in jezik
Slovenščina je spolno zaznamovan jezik. Samostalniki, pridevniki, zaimki in glagolske oblike imajo svoj slovnični spol. Moškega, ženskega, srednjega. Toda na žalost feministično ozaveščenih govorcev je slovnično dominanten moški spol. Če so osebki različnih slovničnih spolov, po napisanih in nenapisanih (doslej veljavnih) pravilih prevlada moški spol. Kar je problem, kadar gre za ljudi. Ker se slovnični spol po navadi ujema z biološkim in socialnim.
Bog pomagaj. Kakor v življenju, tako tudi v jeziku.
Feministično ozaveščeni na to ne pristajajo. To se jim zdi krivično. Ponižujoče do žensk. Zato so se začeli kregati z jezikovnimi pravili. Uvedli so stilno prakso, da pri govorjenju in zlasti pri pisanju dosledno uporabljajo obliki za moški in ženski spol. Obe. Govorci in govorke. (Dame imajo prednost? Tudi to je stvar debate, ki pa še ni prišla na vrsto.)
Jezikovno senzibilnim kot meni se to podvajanje, ki se lahko hitro spremeni v kopičenje, zdi moteče. V nasprotju z ekonomičnostjo izražanja in celo z redundantnostjo, ki je do neke mere - v izogib nesporazumom - celo potrebna.
Asterix in Obelix
Naslednja faza politične korektnosti je bila pogruntavščina, da so začeli kovati besede z oba spola vključujočimi končnicami, pri čemer so si pomagali z različnimi ločili in tipografskimi znaki. Zadnji izum je sicer nekoliko modernejši in navidez bolj praktičen, ni pa vizualno manj moteč. Po novem bi bilo v izogib diskriminaciji na podlagi spola treba napisati: "zdravnix", "novinarx", "posameznix" … Je pa res, da ta raba še ni razširjena in se verjetno tudi ne bo prijela. Doslej še nisem opazil, da bi unisex končnico -x uporabljala več kot ena oseba. (Ki je ženskega spola, seveda.)
Pri teh zadevah ne gre za premikanje meja mojega jezika, ki so meje mojega sveta. Gre za to, da Asterix in Obelix prebujenega in budnega jezika data vedeti, da se sama pri sebi zavedata pravic jezikovno ponižanih, razžaljenih, odrinjenih, ki upravičeno terjajo enako in enakopravno jezikovno obravnavo. Jezik sam in razumevanje jezika sta pri tem samo postranska škoda. Kar je zanemarljivo.
Kot da nam kradejo jezik
Kot kaže primer z Godcem in Sukičem, pa se vedno bolj prijema praksa, da se oseb ženskega spola ne spodobi omenjati s svojilnimi pridevniki, izpeljanimi iz njihovih priimkov, niti kako drugače dati vedeti, da so ženskega spola. Kar za pismene sicer sploh ni problem.
Dotični medij, iz katerega sem ta primer pobral, je na fronti jezikovne korektnosti tako bojevit in dosleden, da že kar fanatično boli, je pa tega tudi v drugih medijih že kar precej. Kar se mi zdi precej lahkomiselno. Ljudje imajo več kot dovolj razlogov, da se odvračajo od medijev, zato jim ni treba ponujati še dodatnih. Ker to jezi. Do jezika imamo oseben odnos. Zato imamo v teh nasilniških primerih občutek, da nam ga nekdo krade.
Woke govorci in govorke
Skratka, ta neumnost izvira iz napačne predpostavke, da bi naslov "Propalestinski protest v DZ: Godčevo skrbi varnost, Sukičeva želi njeno opravičilo", zvenel mačistično podcenjujoče, ker bi svojilna pridevnika namigovala, da sta gospe Godec in Sukič lastnina oseb moškega spola, ki se pišeta Godec in Sukič.
Funkcionalno polpismene woke govorce in govorke opozarjam, da svojilni pridevnik v slovenščini ne izraža samo lastnine, temveč tudi pripadnost. Ne nujno možu, lahko tudi očetu. Ampak tudi ta pripadnost je preveč tradicionalistična. Ker to je vse en sam preklet patriarhat.