(KOLUMNA) Regres za Euro, dobre štiri ure trpljenja za 90 minut sreče

Aljoša Stojič Aljoša Stojič
12.05.2024 05:00

Vstopnice za evropsko prvenstvo v nogometu, ki so po čudežu preživele loterijski in (uradni) preprodajalski krog, so se znašle v prosti spletni prodaji na zadnjem odločilnem situ na praznični četrtek, 2. maja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Sto tisoč kart, seveda najdražjih, je ostalo na voljo od začetnih 2,7 milijona. Vsi zainteresirani smo bili obveščeni, da bodo vstopnice prodane po načelu kdor prvi pride, prvi melje. In res, pred računalniškim zaslonom se nisem počutil kot kompjuterski guru, ampak kot mlinar, ki z mlinskimi kamni melje žito - a moj stari mlinar se je živciral manj kot navijaška evropska srenja (od Londona do Tbilisija), ki je na nakup "zadnjih" vstopnic čakala celo večnost. Jaz osebno dobre štiri ure.

Za začetek se je ta četrtek ob 11. uri sesul Uefin server, jasno, ker je navalilo nekaj milijonov lačnih in žejnih oboževalcev Eura. "Počakajte na strani, prosim" mi je sporočal zaslon, na katerem se ni dogajalo nič. Stroj je zmrznil. In po pol ure me je prosil, naj vpišem pet številk, v smislu, da jaz nisem robot, on pa kot da je. Vpišem številke in ekran spet zmrzne - za pol ure. Nato pa se sredi zaslona naposled zasveti deset centimetrov dolg prozoren trak, ki beleži moje polžje napredovanje, označeno z zeleno barvo, h končnemu cilju. Dodali so še opis težav: "Na vstopnice trenutno čaka 500.000 ljudi, počakajte, prosim." Da pridem na vrsto, sem po uri in pol obupal. Zeleno, ki te ne ljubim zeleno, se ni več premikalo. Spodbujen z ogorčenimi komentarji na TikToku od vsepovsod - zahtevali so najmanj odstop Aleksandra Čeferina! - sem po malem že obupal nad junijskim obiskom Münchna. Skuhal sem kosilo, z vrta pobral polže, psa peljal na sprehod in še zadremal na kavču za pol ure ... računalnik pa za vsak primer pustil vklopljen. In glej ga, zlomka, še "40 minut" se je pisalo. 5, 4, 3, 2, 1 ... na voljo so vstopnice po 160, 200 in 400 evrov. Kliknem za dve karti po 160 evrov ("z omejenim pogledom"), pa napiše, da je zahtevkov preveč ... Kliknem na 200 evrov, prva kategorija, in, juhuhu, karti sta tu! Slovenija - Srbija na Euru, drugi del - v živo!

Kaj se ta Uefa norčuje iz vas, ki kupujete te drage karte, so me spraševali družinski člani. Ja, moraš biti malo nor, sem priznal, da potrpiš štiri ure in za dve karti s plačilno kartico plačaš 400 evrov. Zlasti če na njej ostane samo še drobiž, petnajsti pa je šele čez štirinajst dni. Ampak do 20. junija si bo tudi kartica opomogla - z regresom, ki bo šel za nogometne počitnice na Bavarskem.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta