Kot po tekočem traku zastrupljala ljudi okoli sebe

Vedno se je držal zase. Od lanskega maja do začetka letošnjega marca je v priporu čakal na sojenje in potem 5. marca dočakal sodbo 57-letni Klaus O. Nemec je obtožen dveh umorov in več poskusov umorov, sumijo pa ga tudi, da je dejansko kriv smrti 21 ljudi. Kot je zapisano na portalu Chemistry World (Svet kemije), Klaus O. (priimka mediji ne zapisujejo zaradi nemških zakonov o osebnih podatkih) ni bil običajen morilec. Na svoje žrtve je prežal na svojem delovnem mestu. A ne kot negovalec v bolnišnici ali v domu za ostarele - kot storilci iz nekaj znanih primerov, ampak zgolj kot sodelavec v podjetju ARI-Armaturen v nemškem mestecu Schloss Holte-Stukenbrock. V podjetju izdelujejo različne specialne ventile in pri tem uporabljajo tudi nekatere nevarne kemikalije in druge materiale. Kar je Klausu O. zelo olajšalo početje.

Bel prah na sendviču

Še bolj pozorni so postali v podjetju nekaj mesecev po zastrupitvi Nicka N., ko je eden od zaposlenih med malico opazil, da je na njegovem sendviču nekakšen bel prah. Najprej je pomisli, da so se kolegi pošalili z njim ali pa da je prah navadna umazanija, prah odstranil in sendvič pojedel. Ko pa je prah na sendviču opazil še naslednji dan, je o tem obvestil vodstvo podjetja. Še bolj so vse vsi vznemirili, ko je preiskava pokazala, da je beli prah nevaren svinčev acetat. Zato so v prostoru, kjer so zaposleni v podjetju malicali in v katerem so bili tudi sendviči, skrivaj namestili kamere, da bi ugotovili, kaj se dogaja. In imeli so kaj videti. Kamere so namreč posnele takrat 56-letnega Klausa O., kako je nevarni prah sodelavcu potresal po sendviču. Takoj so obvestili policijo, v njegovi torbi so našli tudi steklenico s praškasto snovjo in klobčič se je pričel razpletati. Nihče pa takrat še ni povezoval 21 smrtnih primerov zaposlenih v podjetju v minulih letih, tudi zato ne, ker so ti ljudje umrli zaradi rakavih obolenj, srčnih in možganskih kapi.

Temeljita preiskava vseh smrti

O Klausu O. sodelavci niso vedeli prav veliko, vedno se je držal bolj zase, a se s tem niso obremenjevali, saj je znal biti v pogovoru neprijeten, tudi preklinjal je veliko. Da je od aretacije maja lani do sodbe minilo deset mesecev, gre pripisati temeljiti preiskavi smrti vseh 20 delavcev podjetja v minulih 18 letih. Dvanajst preiskovalcev je podrobno prečesalo zdravstveno dokumentacijo umrlih in pokazalo se je, da je povsem utemeljen sum, da je njihovo bolezen oziroma srčni zastoj s podtikanjem kemikalij povzročil prav Klaus O., saj je bilo število enakih obolenj in srčnih napadov med zaposlenimi v podjetju nenavadno visoko. Toda dokazovanje bi bilo dolgotrajno in težavno, potrebne bi bile ekshumacije umrlih, ki niso bili kremirani, kar bi med svojci žrtev povzročilo še dodatne nevšečnosti. Kot je poročala nemška tiskovna agencija DPA, je sodnik Georg Zimmermann odločil, da bo Klaus O. ostal v zaporu tudi po 15 letih prestane kazni, čeprav bi lahko bil izpuščen, saj je nevaren za družbo. Za zastrupitvi dveh sodelavcev, ki bosta posledica čutila vse življenje, in obstaja tudi nevarnost, da zbolita za rakom, pa je sodnik dejal, da je to dejanje Klausa O. enako umoru.

Trikrat so mu dokazali krivdo

A Klaus O. nikakor ni edini, ki je zastrupljal svoje sodelavce. V ZDA še pomnijo zdaj 65-letnega zdravnika Michaela Swanga, ki je zastrupljal kolege, sodelavce in celo paciente. Obstaja utemeljen sum, da je kriv smrti vsaj 60 svojih kolegov in pacientov, na koncu je bil obtožen povzročitve štirih smrti in spoznan za krivega treh. Leta 2000 je bil obsojen na tri dosmrtne zaporne kazni, prestaja jih v najbolj strogem in varovanem zaporu v ZDA, blizu mesta Florence v zvezni državi Kolorado.
Pogoste smrti pacientov v času, ko je bil dežurni prav Swango, so leta 1983 opazile medicinske sestre v univerzitetni učni bolnišnici v Ohiu. Ena od njih ga je zalotila, ko je pacientu vbrizgaval zdravilo, tako ji je vsaj rekel, ta pacient je potem nenavadno oziroma nepričakovano zbolel. O dogodku so obvestile vodstvo bolnišnice, a preiskava ni pokazala nič sumljivega in medicinskim sestram so celo očitali paranojo. Za povrh je vodstvo bolnišnice Swangu podaljšalo staž, kasneje, ob razkritju umorov, se je pokazalo, da iz strahu, ker je Swang grozil s tožbo.

Vse hujše bolečine v trebuhu

Po prestani kazni si je delo našel v nekem laboratoriju in sodelavci so kmalu začeli tožiti o stalnih in vse hujših bolečinah v trebuhu. V tem času je Swango spoznal medicinsko sestro Kristin Kinney, leta 1991 pa se je odločil, da bo začel delati kot zdravnik. Zato je istega leta povsem legalno spremenil svoje ime in postal Daniel J. Adams. Julija 1992 je začel delati v bolnišnici v Južni Dakoti, za potrebe zaposlitve je ponaredil nekatere dokumente, vezane na njegovo početje v preteklosti in zaporno kazen. Bolnišnice, v katerih je delal, v tistem času niso natančno kontrolirale vse dokumentacije, zato je Swango nemoteno delal kot zdravnik. Zapletlo pa se je, ko je hotel postati član Ameriškega zdravniškega združenja (AMA). Preden koga sprejmejo med člane, temeljito preverijo njegovo preteklost. In tako so za Swanga hitro ugotovili, da je bil obsojen na zaporno kazen zaradi zastrupljanja sodelavcev, ne pa zgolj za prekršek zaradi spora s sodelavci, kot je pisalo v ponarejenih dokumentih.

Morija po Afriki

Novembra 1994 je Swango odšel v Zimbabve in se zaposlil v eni tamkajšnjih bolnišnic v osrednjem delu države. Znova so se začele vrstiti nenadne smrti iz neznanih razlogov in predstojnik bolnišnice je Swanga suspendiral. Ker pa na nobenem truplu ni bila opravljena obdukcija, predstojnik ni mogel potrditi svojih sumov. V tem času je Swango dosegel, da je smel delati kot prostovoljec v drugi bolnišnici v Zimbabveju, in vzorec nepojasnjenih smrti se je ponovil. A še vedno ni bilo trdnega dokaza.
Potem pa je ženska, pri kateri je bil Swango najel sobo, opazila, da je po nekaterih obrokih nenadoma zbolela, enako kot prijatelji, ki so z njo jedli. O tem je obvestila policijo in preiskava je pokazala prisotnost arzena. Ko so policisti iz Zimbabveja o tem preko Interpola obvestili tudi FBI, se je klobčič začel odmotavati. A Swango je to zaslutil in še enkrat ušel, tokrat v Zambijo, od tam je potem skušal priti v Savdsko Arabijo. Vendar so ga na letališču v Chicagu, kjer je čakal na povezovalni let proti Riadu, prijeli.
V tem času pa je FBi preiskoval dogajanje v vseh bolnišnicah, v katerih je Swango delal. Mozaik je bil kmalu sestavljen, za potrebe preiskave so celo ekshumirali štiri trupla, ki niso bila kremirana.
Dan, preden bi ga obtožili zaradi prevare z dokumenti, so ga obtožili še treh umorov in enega napada (v enem primeru je pacientki vbrizgal zdravilo, zaradi katerega je ostala paralizirana, kasneje je tudi umrla). Sprva pred sodiščem krivde ni priznal, a soočen z možnostjo izreka smrtne kazni ali izročitve Zimbabveju je krivdo priznal.