Herr Hofer je z 11. decembrom kraljem ulice napovedal prepoved prodaje njihovega časopisa, a je še pred usodnim datumom klonil pod pritiskom in preklical svoj nesmisel. Morda ravno zaradi neuresničene prepovedi so se mu v tistih dneh pred trgovino na Titovi cesti ulegli tuji (po navadi so romunski) prosilci za denarni prispevek; morebiti je njihov šef zavohal kraljevski predpraznični biznis v času, ko so naši kralji ulice v strahu obmirovali.
Gospod Hofer je kapitalist, ni pa rasist, šovinist ali kako drugače ljudem neprijazen. To bi bilo skregano z njegovo pridobitniško dejavnostjo (črn ali bel, ni važno, glavno, da kupi). A zakaj je napovedal skrajni ukrep "odstranitve", bi ga tudi morali poslušati. Zato ker so se nekateri (sicer v manjšini) kralji ulice povampirili, da so brez slabe vesti in vsem na očeh nadlegovali kupce. Jih vlekli za rokav in jim dihali za ovratnik. Pred vstopom v trgovino, ko v glavi premlevaš spisek nakupa (mleko, pomaranče, origano, olje, sardine, keksi ...) in se bojiš, da bo emšo (pozabljivost) v napačnem času spet udaril, si ne želiš takega vihravega sprejema. Za vsaj enega kupca (naslov hranimo v uredništvu) vem, da je parkiral pred Hoferjem (tam je sicer dovoljeno parkirati samo eno uro, in to samo kupcem, kar bi tudi lahko bila diskriminacija), se namenil proti trgovini, a se ob pogledu na presnetega kralja ulice, ki mu prejšnjič ni in ni dal miru (potem ko je pri njem že kupil časopis!), v paniki obrnil in raje odšel drugam, v drugo trgovino, kjer pa, zanimivo, ne bivakirajo.
Vesel sem, da se je ta neživljenjska prepoved končala, še preden se je začela. Kralji ulice so v glavnem prijazni, hvaležni, dobronamerni, neškodljivi za trgovce. V njihovi koži je svet nekoliko drugačen, njihovi problemi tudi. Kralj Andrej Pugelj je pred Hoferjem o kupcih dejal: "Kakršen si ti, takšni so oni. Če sem jaz prijazen, so tudi ljudje, ki jih nagovarjam, prijazni. Seveda so tudi izjeme - kot povsod v življenju, nimam pa kakšnih zelo slabih izkušenj." Jaz tudi ne z njimi, prodajalci posrečenega časopisa. Če je on prijazen, mu v dlan obvezno stisnem kovanec za dva evra, vzamem pa en izvod. Da mu pri minus dveh ostane vsaj za eno toplo kavo.
