Mariborske ulice nekoč in danes: Ni se ga zaman prijelo ime jugoslovanski Manchester

Tekstilska ulica

Leta 1936 so novozgrajeno skupino 20 enonadstropnih hiš pokojninskega sklada Tekstilne tovarne Hutter & Co. na Pobrežju poimenovali Hutterjeva kolonija (Hutterjevo naselje). Po nemški okupaciji leta 1941 so ime ponemčili v Hutter Siedlung. Maja 1945 ji vrnejo slovensko ime Hutterjevo naselje. Leta 1947 so naselje razdelili na tri ulice. Severno ulico so poimenovali Zupančeva, južno Benkova in srednjo Tekstilska ulica.

V začetku dvajsetih let 20. stoletja pričnejo v mestu nastajati prve tekstilne tovarne kot zametek mogočne tekstilne industrije. Med letoma 1920 in 1922 nastaneta prvi tekstilni tovarni Schonsky in Lobl v Linhartovi ulici in Doktor in drug ob Koroškem kolodvoru. Ustanavljanje novih tekstilnih obratov se je nadaljevalo do konca tridesetih let, tudi v času gospodarske krize. Konec leta 1938 je imel Maribor kar 27 tekstilnih obratov, v katerih je delalo 6293 delavcev, ali 35,7 odstotka vseh delavcev v tekstilni industriji v Sloveniji. Poleg železniških delavnic so tekstilne tovarne zaposlovale največ delavcev, tako na primer Doctor in drug leta 1938 kar 1350 delavcev.

Največja tekstilna podjetja so bila Doctor in drug (tkalnica, predilnica in apretura) v Valvasorjevi ulici (tedaj Tvorniška cesta), Hutter in drug v Melju (Orešju), Mariborska tekstilna tvornica v Melju (Orešju), Ehrlich (predilnica, tkalnica, barvarna in apretura) v predvojni dragonski vojašnici v Jezdarski ulici, Thomova tovarna svilenih tkanin v Mlinski ulici, tkalnica Schonsky, Zelenka & Co. (barvarna in apretura) v Linhartovi ulici, Jugosvila (tovarna tekstilnega blaga) in Mariborska industrija svile v Mlinski ulici.

Eden najpomembnejših mariborskih industrialcev je bil nedvomno Josip Hutter, kočevski Nemec, ki je leta 1926 zgradil veliko tekstilno tovarno v Melju, ki je leta 1940 zaposlila kar 1600 delavcev. Bivšo konjeniško vojašnico v Jezdarski ulici je leta 1926 adaptiral v tekstilno tovarno Ivan Braun iz Jilemnic na Češkem. Leta 1933 je celotno podjetje prevzel Avgust Ehrlich in imel leta 1938 zaposlenih že 800 delavcev.

Leta 1923 je začela v Mlinski ulici obratovati Tovarna svile in trakov, ki jo je leta 1933 prevzel češkoslovaški koncern Thoma in dve leti pozneje na Pobrežju odprl novo tovarno (nekdanja Svila). Leta 1939 je bilo v Thomovih obratih zaposlenih 500 ljudi. V leto 1923 segajo začetki podjetja Teksta na Teznu, kjer je leta 1939 delalo 200 delavcev.

V tridesetih letih se je pojavilo v Mariboru novo veliko ime tekstilne industrije. Žid Marko Rosner je postavil velike tovarne v meljski industrijski coni. V njegovem prvem podjetju v Mariboru, Jugotekstilu, so pognali stroje poleti 1931. Konec leta 1932 je bila dokončana Rosnerjeva tovarna Jugosvila in približno v istem času še tretje podjetje, ki je nosilo njegovo ime, Marko Rosner, tekstilna industrija Maribor. Rosnerjeve tovarne so prve pričele izdelovati blago iz sintetičnih vlaken.

Hiter razvoj tekstilne industrije v Mariboru je spodbudil tudi ustanavljanje raznih manjših obratov v mestu in okoliških občinah. Pri večini teh je šlo za obrate zaključnih stopenj tekstilne panoge, predvsem za konfekcijo. Tako so del mogočne mariborske tekstilne industrije bila tudi podjetja za izdelovanje odej O. Ehrlicha v Jezdarski ulici, Mariborska tvornica rublja na Tržaški cesti, tovarna ovratnikov in perila Močivnik & Co. v Tkalski ulici, Izdelovanje perila in oblek Zora na Ruški cesti ter Škofova in Prva mariborska tovarna pletenin v Orešju.

Leta 1939 je bilo v 15 največjih mariborskih tekstilnih tovarnah zaposlenih 7029 delavcev. Mogočna in naglo razvijajoča se tekstilna industrija je odločilno vplivala, da je bil Maribor med obema vojnama eno najpomembnejših industrijskih središč Kraljevine Jugoslavije in se ga ni zaman prijelo ime jugoslovanski Manchester.

Teplyjevo naselje

Leta 1951 so organizirano naselje atrijskih montažnih stanovanjskih hiš v Zgornjem Radvanju poimenovali Teplyevo naselje. Leta 1998 so ime popravili v Teplyjevo naselje. Bogo Teply (1900-1979), slavist in zgodovinar, je po končanem študiju slavistike in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1927 poučeval v Mariboru na klasični gimnaziji (1928-1941 in 1946-1950), vmes v Murski Soboti in Ljubljani. Med letoma 1950 in 1963 je bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Mariboru. Pred drugo svetovno vojno je sodeloval v socialističnem delavskem kulturnem gibanju. Pisal je razprave o socialni umetnosti, povezavah med družbenimi razmerami in književnostjo, revolucijah 1789 in 1848, politični in kulturni zgodovini slovenske Štajerske. Prevajal je strokovna in leposlovna dela ter sodeloval pri izdajah Cankarjeve družbe. V muzejstvu je nadaljeval delo F. Baša. Zavzemal se je za razvoj mariborske galerijske dejavnosti in spomeniškega varstva ter vodil priprave za ustanovitev Umetnostne galerije in spomeniškovarstvenega zavoda v Mariboru. V mariborski Študijski knjižnici je pripravljal bibliografijo mariborskega časopisja.

Terčeva ulica

Leta 1986 so novo ulico v Ribniškem selu poimenovali Terčeva ulica. Filip Terč (1844-1917), doma iz Češke, zdravnik in apiterapevt, je študij medicine končal leta 1869 na Dunaju. Od 1875 do 1904 je bil v Mariboru splošni zdravnik in od 1890 je tu tudi poučeval na moškem učiteljišču. Ukvarjanje s čebelarstvom ga je spodbudilo k preučevanju vpliva čebeljega strupa na revmatizem. Z učinki namernega čebeljega opikanja bolnikov je dokazoval zdravilnost tega strupa, rezultate pa objavil v tisku in v srednjeevropskem okolju razvil apiterapijo. Tudi na podlagi Terčevih raziskav je švicarski zdravnik K. A. Forster leta 1930 izdelal prvi pripravek s čebeljim strupom (forapin). Leta 1878 je Terč postal predsednik mariborske podružnice Štajerskega čebelarskega društva in bil soustanovitelj Narodnega doma v Mariboru.

Terškova ulica

Leta 1959 so novo ulico na Tezenski dobravi poimenovali Terškova ulica. Ignac Teršek (1876-1941/5) je bil pred drugo svetovno vojno ključavničar pri Nipiču na Teznu. Leta 1919 je iz Socialdemokratske stranke prestopil v komunistično partijo in postal predsednik celice v Mariboru. Po izdaji komunističnega shoda v Studenškem gozdu se je zaradi policijskega preganjanja leta 1926 preselil na Ravne na Koroškem. Vendar tudi tukaj ni imel miru pred policijo, zato je pobegnil najprej v sosednjo Avstrijo, nato pa dalje v Sovjetsko zvezo, kjer je med drugo svetovno vojno umrl.

Teslova ulica

Leta 1899 so že obstoječo ulico v novem delu Železničarske kolonije v Magdalenskem predmestju poimenovali Engerth Gasse (Engerthova ulica), po avstrijskem tehniku baronu Wilhelmu von Engerthu izumitelju tovorne lokomotive za Semmerinško železnico. Leta 1919 so jo preimenovali v Teslovo ulico. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno poimenovali Engerth Gasse. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Teslova ulica.

Nikola Tesla (1856-1943), ameriški izumitelj srbskega rodu, je po končanem študiju na Tehniški univerzi v Gradcu in Pragi delal v Budimpešti in Franciji. Leta 1884 odšel v ZDA in leta 1891 dobil ameriško državljanstvo. Sprva je delal s T. A. Edisonom, leta 1887 pa je zasnoval svoj laboratorij. Odkril je številne pojave v elektromagnetiki in jih praktično uporabil, na primer večfazni sistemi za prenos električne energije, vrtilno magnetno polje, transformator za pridobivanje visokofrekvenčnih izmeničnih tokov (Teslovi tokovi). Izboljšan indukcijski motor je njegov patent izmeničnega toka, ki ga je prodal G. Westinghousu, ta pa ga je prvič uporabil v hidroelektrarni na reki Niagari. Od leta 1890 je raziskoval visokofrekvenčne in visokonapetostne tokove in postavil temelje radijske tehnologije. V Koloradu je postavil radijski oddajnik z močjo 200 kW. Leta 1898 je izdelal model ladje, ki jo je na daljavo upravljal z elektromagnetnimi valovi. Ob stoti obletnici njegovega rojstva so po njem poimenovali enoto za gostoto magnetnega pretoka, tesla.

Tezenska ulica

Leta 1945 so staro pot v Brezju, ki je vodila skozi Stražunski gozd proti Teznu, poimenovali Tezenska ulica. Tezno, nekoč vas ob cesti Maribor- Ptuj, je v času med obema svetovnima vojnama postopoma postalo južno industrijsko predmestje Maribora. Tezno se kot ozemlje mokrotnih travnikov omenja že leta 1265, vendar se je začelo intenzivno razvijati šele v začetku 20. stoletja. Velika industrijska podjetja in delavske kolonije so zrasle predvsem ob železniški progi Maribor-Celje in ob cestah Maribor-Celje in Maribor-Ptuj. Prevladovale so gradbena, tekstilna in kovinska industrija. Šola na Teznu je bila ustanovljena že leta 1910. V kraju je bil leta 1900 zgrajen mariborski vodovod.

Tiha ulica

Leta 1945 so tedaj samotno in mirno ulico v Brezju poimenovali Tiha ulica.