Ob Blažovnici
Leta 1969 so staro pot na obeh straneh potoka Blažovnica, od izvira skozi sredino Limbuša do železniške postaje, poimenovali Ob Blažovnici. Leta 1993 so jo skrajšali, saj so jo zaradi izgradnje nove cestne povezave s Kruševiško in delom ulice Ob Blažovnici združili v novo Šolsko ulico.
Ob bregu
Staro ime za pot ob Dravi v Koroškem predmestju je bilo Mühl Gasse (Mlinska ulica). Leta 1873 so jo preimenovali v Obere Ufer Gasse (Zgornja obrežna ulica). Leta 1876 so jo preimenovali v Ufer Strasse (Obrežna ulica). Leta 1919 so ime poslovenili v Ob bregu. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno poimenovali Ufer Strasse, maja 1945 pa so ji vrnili slovensko ime Ob bregu. Ob tej ulici so na Dravi bili štirje zgornji ladijski mlini. Zadnjega med njimi so konec stoletja preuredili v stope za čreslovino. Po propadu vojaške plavalne šole, ki je bila v sredini 19. stoletja na dveh ladjah na desnem bregu Drave pod železniškim mostom, je mestna občina leta 1887 dala zgraditi ob tej ulici kopališče in ga leta 1891 oddala v zakup. Občinsko kopališče v Dravi je nato dobrih 30 let zadovoljevalo vsaj minimalne potrebe Mariborčanov po osvežitvi v vročih poletnih mesecih.
Občinska ulica
Konec 19. stoletja so novo ulico na Studencih, povezavo med Sokolsko in Obrežno ulico, poimenovali Gemeinde Strasse (Občinska cesta). Leta 1919 so ime poslovenili v Občinska cesta. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Erzherzog Johann Gasse (Ulica nadvojvode Janeza), po avstrijskem nadvojvodi Janezu (1782-1859). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Občinska cesta, pozneje pa so ji ime popravili v Občinska ulica.
Konec 19. stoletja so ulico na Studencih poimenovali Gemeinde Strasse (Občinska cesta)
Vas Studenci se prvič omenja okoli leta 1100, ko jo Bernhard Spanheimski podari šentpavelskemu samostanu. Jožefova cerkev na Studencih je dobro vidna z levega nabrežja Drave. Zgrajena je bila leta 1675 in med letoma 1726 in 1728 obnovljena. Sredi 18. stoletja so prizidali še zakristijo z oratorijem, delo J. N. Fuchsa. Posebej znana je po nekdanji bogati baročni opremi, ki je bila v 19. stoletju odstranjena. Sestavljali so jo visok baročni oltar (1750) s figurami sv. Joahima, sv. Ane, sv. Elizabete in sv. Zaharije, delo najpomembnejšega mariborskega baročnega kiparja J. Strauba, ter dva stranska oltarja in prižnica iz delavnice J. Holzingerja. Z izgradnjo železniških delavnic v šestdesetih letih 19. stoletja in železniške proge na Koroško je dobila vas povsem industrijski značaj in postala eno od mariborskih predmestij.
Ob Dravi
V 19. stoletju so staro cesto na Pobrežju, ki se je odcepila od Zrkovške ceste in ob reki Dravi vodila proti Zrkovcem, poimenovali Zwettendorfer Strasse (Zrkovška cesta). Leta 1919 so jo preimenovali v Cesto ob Dravi. Po nemški okupaciji aprila 1941 so jo začasno ponovno poimenovali Zwettendorfer Gasse, nato pa so jo še isto leto preimenovali v Drauweiler Gasse (Ulica zaselka ob Dravi). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Cesta ob Dravi.
Drava je osrednji vodotok severovzhodne Slovenije in energetsko najpomembnejša reka v Sloveniji. Izvira 1176 metrov visoko na Toplaškem polju v Italiji. Do Maribora teče po Dravski dolini, od tam pa proti vzhodu po Dravskem in Ptujskem polju, kjer je njen tok počasnejši. Pri Središču ob Dravi prestopi slovensko-hrvaško mejo, po izlivu Mure teče do izliva v Donavo po hrvaško-madžarski meji. Na slovenskem ozemlju dobi Drava večje pritoke, Mežo z Mislinjo, Bistrico, Velko, Radoljno, Lobnico, Polskavo, Dravinjo in Pesnico. Od celotne dolžine toka 720 kilometrov je na slovenskem ozemlju 102,2 kilometra. Največjo širino doseže pri Trčovi, vzhodno od Maribora (140 m), največjo naravno globino pa pri izlivu Mučke Bistrice (16,7 m).
Drava ima najvišji vodostaj v juniju, drugi maksimum se pojavlja novembra. Že v času Rimljanov je na posameznih odsekih imela tudi transportno vlogo. Splavarstvo se prvič omenja leta 1280, v srednjem veku so iz hribovitega Podravja v Slavonijo in Podonavje prevažali predvsem les. Na ozemlju Slovenije je na Dravi osem hidroelektrarn, od tega šest pretočnih in dve kanalski. Do zgraditve elektrarn so po Dravi vozili splavi in šajke ter brodi; od Maribora dalje je Drava gonila rečne mline. Zgraditev verige elektrarn je povzročila ekološke spremembe; preusmerile so se poti divjadi in skoraj prenehale steze za ribe selivke. Pred zajezitvijo so v reki živele celo postrvi, po zajezitvi pa prevladujejo krapovske vrste. Odpadne snovi so obremenile življenjske razmere na rečnem dnu.
Ob gozdu
Leta 1930 so novo ulico ob Stražunskem gozdu na Pobrežju poimenovali ulica Ob gozdu. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Moos Gasse (Mahova ulica), po mahu v Stražunskem gozdu. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Ob gozdu. V osemdesetih letih 20. stoletja so ulico kakor tudi Stražunski gozd prepolovili z izgradnjo tako imenovane hitre ceste skozi Maribor. Stražun je zadnji večji ostanek primestnih mariborskih gozdov.
Danes je to parkovni gozd, ki naj bi bil namenjen vsakodnevnemu počitku in rekreaciji mestnega prebivalstva. Obdan je s stanovanjskimi četrtmi Tezna, Pobrežja in Brezja. Gozd je mešan, prevladujejo bukev, rdeči bor, hrast in gaber. Gozdne površine prepletajo tudi travniki. Skozi Stražun poteka lepo vidna stara, ledenodobna struga reke Drave. Celotnemu območju dajejo pečat ostanki dravske ježe. V skrajnem zahodnem delu zavarovanega območja Stražuna pod Ptujsko cesto so številni izviri, ki se stekajo v Stražunski potok, v katerega pa se steka tudi kanalizacija. Ker je Stražunski gozd razglašen za naravni spomenik, je v gozdu prepovedano spreminjati obstoječe kulture, steljarjenje, kurjenje ognja na mestih, ki niso za to določena, promet z vsemi vozili zunaj javnih površin - vendar se nič od tega ne izvaja.
