Mike Tyson, nekdanji svetovni boksarski prvak v težki kategoriji, bo 20. julija na stadionu AT&T v Arlingtonu v Teksasu znova stopil v ring in se pomeril z youtuberjem Jakeom Paulom, ki je postal profesionalni boksar. Tyson bo tedaj star 58 let, Paul pa 27. Pa poglejmo, kaj vse se utegne med dvobojem dogajati s telesom in umom železnega Mika, s čimer se je pozabaval Stephen Hughes, višji predavatelj medicine z britanske Univerze Anglia Ruskin.
Ponavljajoči se udarci v telo lahko boksarja močno utrudijo, dobro usmerjeni levi kroše v jetra pa lahko povzroči tehnični nokavt (nokavt). Toda glavna tarča je nasprotnikova glava. Boksarji si ves čas prizadevajo nasprotniku zadati udarec, zaradi katerega bo ta obležal na tleh več kot deset sekund (kar pomeni konec dvoboja). To se večinoma zgodi le tedaj, če ga zadenejo v glavo. Boksar lahko v glavo prejme veliko močnih udarcev, preden pride do nokavta, če sploh pride do njega. Mnogi boksarji vseeno vztrajajo do konca dvoboja, torej celih dvanajst triminutnih rund. Kakšne so lahko posledice vseh teh udarcev v glavo?
Takojšne posledice so običajno minimalne in boksar si po njih večinoma hitro opomore. Toda včasih so lahko tudi zelo hude - ena od njih je nastanek akutnega subduralnega hematoma. Do tega pride, ko je udarec v glavo tako močan, da povzroči pretrganje kortikalnih mostnih ven, zaradi česar se začne med zunanjo in srednjo možgansko ovojnico nabirati kri, ki potem pritiska na možganovino, posledica česar so zmedenost, izguba zavesti, nevrološke motnje in včasih tudi smrt.
Prostornina možganov se z leti zmanjšuje, kortikalne mostne vene pa se podaljšajo, zato se prej pretrgajo. Znano je, da alkohol povzroča krčenje možganov, Tyson pa je v preteklosti rad posegel po njem. Spomnim se pacienta, boksarja, ki je v preteklosti utrpel subduralni hematom. Ta je pri njem povzročil trajne posledice, vključno s hudo telesno invalidnostjo in depresijo.
Za Tysona bi bil lahko nevaren že na videz nenevaren udarec v prsni koš, ki lahko povzroči hudo poškodbo srčne mišice.
Zaradi delovanja strižnih sil na možgane pride do poškodb možganskih celic oziroma nevronov. Živčna vlakna se pretrgajo, kar lahko pusti bodisi blage bodisi precej hude posledice. Več tako imenovanih difuznih aksonskih poškodb možganov lahko povzroči prezgodnjo izgubo kognitivnih sposobnosti. Temu stanju pravimo "demenca pugilistika" ali kronična poškodbena encelopatija (KPE).
Ponavljajoče se poškodbe glave povzročijo kopičenje beljakovin tau v možganih. Pri pacientu je mogoče opaziti spremembe vedenja, razpoloženja in sposobnosti razmišljanja. V nekaterih primerih lahko zaradi izgube nevronov v predelu možganov, poimenovanem črna substanca (subtantia nigra), pride do stanja, podobnega Parkinsonovi bolezni. Zaradi njega je verjetno trpel tudi Mohamed Ali, vendar to ni bilo nikoli potrjeno.
V srednjih letih se poveča verjetnost težav s srcem, kot so aritmija (neenakomerni srčni utrip), angina pektoris (zmanjšani pretok krvi v srčne mišice) in miokardni infarkt (akutna srčna kap). Vzdrževanje dobre telesne forme ščiti pred srčno-žilnimi boleznimi in Tysonov vadbeni režim je zanj zelo koristen. Toda mnogi športniki se ne morejo upreti skušnjavi in v telovadnici radi pretiravajo. Ena od posledic ekstremne vadbe je tudi fibroza srca (kopičenja vezivnega tkiva v srčnih mišicah), ki lahko sčasoma povzroči srčno popuščanje, včasih pa tudi nenadno smrt.
Pri ljudeh srednjih let je pogosta tudi koronarna ateroskleroza (ožanje arterij), ki lahko celo pri na videz zdravih ljudeh med vadbo povzroči nenadno smrt. Z redno telesno vadbo je mogoče to tveganje zmanjšati. Toda zaradi uživanja kokaina se to tveganje spet močno poveča, za Tysona pa je znano, da je v preteklosti užival to drogo.
Problematičen je lahko tudi na videz nenevaren udarec v prsni koš, ki lahko povzroči komocijo srca oziroma hudo poškodbo srčne mišice - posledica tega stanja so nepravilen srčni utrip, zmanjšana sposobnost krčenja srčne mišice in smrt.
Do zdaj sem se osredotočal na železnega Mika. Kaj pa njegov nasprotnik Jake Paul? Je precej mlajši, zato najverjetneje nima nobenih težav s srcem in tudi ne znakov atrofije možganov. To ga utegne do neke mere ščititi. Toda po drugi strani ima manj boksarskih izkušenj, hkrati pa je začel boksati dokaj pozno. Poznamo veliko boksarjev v petdesetih in šestdesetih letih starosti, ki se še vedno dobro znajdejo v ringu in velikokrat porazijo tudi mlajše nasprotnike. Če bo Tyson ohranil svojo hitrost, moč in sposobnost, da prelisiči Paula, potem utegne celo zmagati.
Na koncu spomnimo, da je telesna vadba za nas koristna pri vsaki starosti in da obstajajo dokazi, da imajo zmerni treningi boksa mnoge koristne učinke za zdravje.
