Mohamed Ali: Le Največji lahko lebdi kot metulj in piči kot osa

Imenovali so ga Največji. Večina poznavalcev boksa pritrjuje, da je bil najboljši boksar v težki kategoriji vseh časov, tudi širša javnost ga pozna kot eno najbolj znamenitih športnih osebnosti. Znana ameriška športna revija Sports Illustrated ga je razglasila za športnika 20. stoletja, britanski BBC pa za športno osebnost stoletja. V srca navijačev se je za vedno vpisal s svojim kasnejšim boksarskim imenom - Mohamed Ali.

Rodil se je kot Cassius Marcellus Clay mlajši pred 80 leti, 17. januarja 1942, v Louisvillu v Kentackyju. Z boksom se je menda prvič srečal, ko se je kot dvanajstleten fantič zapodil za tatom, ki mu je hotel ukrasti kolo. V spopadu ni bil preveč uspešen, zato mu je policist Joe E. Martin, ki je bil tudi trener boksa, svetoval, naj se najprej nauči pravilno boksati, preden bo spet uporabil pesti. Cassius sprva ni bil navdušen nad tem, a potem ko je spremljal televizijske dvoboje nadobudnih boksarjev, je kmalu tudi sam začel trenirati. Takoj je pokazal izjemen talent za ta šport, bil je okreten, naglo se je gibal po ringu. To taktiko je obdržal tudi kasneje, opisovali so jo z besedami: lebdi kot metulj, piči kot osa.

Že pri 18 letih je na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960 osvojil zlato kolajno v poltežki kategoriji in s tem končal amatersko kariero, v kateri je ob sto zmagah doživel le pet porazov, in še istega leta začel boksati kot profesionalec. Kot prvi je trikrat osvojil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji, v poskusu, da ga osvoji še četrtič, pa je bil premagan. V profesionalnem boksu je v 61 dvobojih 56-krat zmagal, od tega je 37 zmag dosegel z nokavtom. Mnogi se še danes sprašujejo, kaj vse bi lahko dosegel, če ne bi bil prisiljen skoraj štiri leta počivati zaradi zavračanja vpoklica v vojsko in zaradi svoje politične aktivnosti.

Borec za pravice temnopoltih

Kmalu po začetku profesionalne kariere, leta 1964, je Clay prevzel islamsko vero in si spremenil ime; najprej je bil Cassius X, po vzoru Malcolma X, nato pa mu je vodja skupine, ki je simbolizirala boj temnopoltih prebivalcev ZDA proti suženjstvu in zatiranju, dal ime Muhammad Ali oziroma Mohamed Ali. Bil je nasprotnik vojne v Vietnamu, zato je leta 1967 zavrnil služenje vojaškega roka. Ne samo v ZDA, po vsem svetu je odmevala njegova izjava, da njegovi nasprotniki niso vietkongovci, ampak belopolti Američani. Bil je aretiran, obsojen zaradi izogibanja služenju vojaškega roka, odvzet mu je bil naslov boksarskega prvaka, njegova boksarska licenca je bila začasno preklicana. Po plačilu visoke kazni se je sicer izognil zaporu, toda skoraj štiri leta ni boksal, medtem ko je čakal na razsodbo vrhovnega sodišča o njegovi pritožbi, s katero je na koncu uspel.

Mohamed Ali je med kariero in tudi po njej opozarjal na nerešena družbena vprašanja v ZDA. Svoj vpliv in sposobnost šport povezati z zabavo je izkoristil na najboljši način in bil eden redkih, ki jim je, ko je bil govor o krivicah in težavah vseh nebelopoltih Američanov in muslimanov, prisluhnila tudi elitna belopolta javnost. Tudi kasneje je opozarjal na nestrpnost do muslimanov, na razlike v bogastvu ter na rasizem sistema in ameriške policije.

Njegova sposobnosti povezati aktualna družbena vprašanja s šovom se je pokazala tudi v enem od intervjujev za BBC, ko je razlagal svoje doživljanje sveta, ki je bil v njegovem otroštvu rezerviran za belce. "Vse pozitivne in pravljične stvari so bile bele, celo Sneguljčica v pravljici, Jezus, Marija, angeli in vsi apostoli ... Še več, celo ameriški predsednik stanuje v Beli hiši," je dejal. Nasprotno so bili pojmi v povezavi s črno barvo skoraj izključno negativni, pa naj bo to črna ovca, črna mačka ali pa celo izsiljevanje in grožnje (v angleščini "blackmailing").

Zakoreninjenosti pravil v družbi, ki je onemogočala enakopravnost, se je odločno postavil po robu. Na ameriškem jugu tudi stoletje po državljanski vojni temnopolti prebivalci ZDA niso imeli pravic. Niti svetovni in olimpijski prvaki ne. Legendarna ostaja njegova pripoved, da tudi kot svetovni prvak v rodnem Kentuckyju ni smel v določene restavracije, ki temnopoltim niso bile dostopne. V svoji avtobiografiji, izdani leta 1975, je Ali celo zapisal, da je po vrnitvi z olimpijskih iger v Rimu svojo zlato medaljo vrgel v reko Ohio iz protesta, ker njemu in njegovemu prijatelju niso dovolili v restavracijo, rezervirano le za belce. O tej zgodbi sicer mnogi, celo Alijevi prijatelji, pravijo, da ni resnična, da je namreč Ali medaljo leto po igrah nekje izgubil. Kakorkoli, nadomestno kolajno so mu podelili na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti, kjer so mu tudi ZDA končno izrekle priznanje s tem, da so ga izbrale za zadnjega nosilca olimpijskega ognja. Ali, takrat že z vidnimi znaki Parkinsonove bolezni, je navdušil milijarde gledalcev po vsem svetu.

Še mrtev združil ljudi

Parkinsonovo bolezen so mu diagnosticirali že leta 1984. Ni znano, v kolikšni meri je bila bolezen morda posledica poškodb glave iz boksarskih dvobojev. Zdravstveno stanje se mu je zlagoma slabšalo, a aktiven je ostal še do prvih let novega tisočletja. Umrl je 2. junija 2016 v Scottsdalu v Arizoni zaradi posledic pljučnice, star 74 let.

Kako priljubljen je bil kot človek in športnik, nesporno potrjuje podatek, da se je njegovega pogrebnega sprevoda udeležilo sto tisoč ljudi, ki so spremljali avtomobilsko kolono z njegovo krsto po mestnih ulicah Louisvilla. Pogreb je bil v ožjem krogu, okrog 15 tisoč ljudi pa je poslušalo nagovore slavnih v dvorani KFC Yum.

Krsto s posmrtnimi ostanki so nosili med drugim filmski igralec Will Smith, ki je pokojnega boksarja uprizoril v filmu z naslovom Ali, ter nekdanja boksarska šampiona Mike Tyson in Lennox Lewis. Pogreba so se udeležili tudi nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, nekdanji guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger, nogometaš David Beckham, igralka Whoopi Goldberg, košarkar Kareem Abdul Jabbar in številni drugi.

Ali je še kot mrtev pokazal svojo veličino, ko je v Kentuckyju na svojem pogrebu združil jude, muslimane in kristjane, bogate in revne, ljudi vseh ras, različnih porekel in socialnih slojev. Prav njegova sposobnost združevanja ljudi in boj za pravičnost sta ga tudi zunaj ringa naredila za največjega boksarja vseh časov.