Ministrica za šport naj bo!

Ta teden smo dobili športnike leta. Vsaj nekje ne prednjačimo po delitvah na levo in desno, na črno in belo - jasno, elitni kolesarji smo in športne plezalke imamo najboljše na svetu. Če se je športni svet razklal ob dodelitvi zlate žoge - si je Messi zaslužil sedmo žogo ali Lewandowski prvo? -, v Sloveniji ni dileme okoli tega, ali sta bila v izboru za naj športnika kdaj pa kdaj vseeno prikrajšana Dončić in Kopitar - no, pa saj imata oba po eno lovoriko, Anže iz leta 2012, Luka iz 2018. Slovenci cenimo garaške športe, tudi zato so lovorike zadnjih let šle Lampičevi, Garnbretovi, Rogliču in Pogačarju. Kako daleč smo v takih izborih tipa "delu čast, slava" pripravljeni iti, je navsezadnje dokazala športnica leta 1992 - Marika Kardinar, večkratna svetovna prvakinja in svetovna rekorderka v kegljanju. Kegljaške steze sicer izginjajo, zato pa rastejo plezalne stene kot gobe po dežju in v prodajalnah zmanjkuje biciklov. Žogarijam prepuščamo naslove v moštvenih športih, letos so košarkarji prekosili odbojkarje, čeravno je prvim olimpijska kolajna v zadnji sekundi spolzela iz rok, drugi v izboru pa so na evropskem prvenstvu bili drugi, srebni.

Spet se je izkazalo, da država premore ogromno odličnih športnic in športnikov, šampionk in šampionov. Ločeno ministrstvo za šport bi bila logična nadgradnja športnih uspehov zadnjih tridesetih let, sploh za državo, v kateri je vsak trideseti državljan kategoriziran (registriran) športnik, dodatna množica pa se s športom ukvarja rekreativno, mimo društev in klubov. Zato bi morali imeti ministrstvo za šport, kot ga upravičeno ima kultura. Ne pa športa tlačiti pod streho ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Tako na široko zastavljen organ je nič drugega kot mešanje hrušk in jabolk. Kako naj v isto jadro pihajo učitelji, znanstveniki in športniki, ne da bi se prekucnili? Z ministrom/ministrico za šport bi obenem dali dodatno priznanje našim športnim junakinjam in junakom. Direktorat za šport itak že obstaja, "opravlja naloge države, ki jih opredeljuje zakonu o športu", torej bi bilo potrebnih samo malo kozmetičnih popravkov in bi kaj hitro dobili ministrstvo, ki bi služilo izključno športnikom. Potem na olimpijske igre ne bi pošiljali nekoga, ki bi se moral doma poglabljati v težave šolarjev in šolnikov, ne pa, da se bo na prijetnem izletu slikal z zlato kolajno Eme Klinec ali Anamarije Lampič.