Zvezdana Bercko
Zdravje žil je pomembno, kajti bolezni ožilja zelo vplivajo na kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo, povzročajo pa tudi velike družbene stroške. Pomembno pa je vedeti, da so bolezni žil kronične bolezni, ki jih je z redno telesno dejavnostjo, izogibanjem daljšemu sedenju in skrbi za ustrezno telesno težo v veliki večini mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa ustaviti.
Ateroskleroza in periferna arterijska bolezen
Najpogostejša bolezen arterij v zahodnem svetu je ateroskleroza, počasi potekajoča vnetna bolezen, ki jo spodbujajo lipoproteini, ki vsebujejo beljakovino Apo-B, med katerimi so najbolj znani lipoproteini z majhno gostoto (LDL ali tako imenovani slabi oz. škodljivi holesterol). Prof. Aleš Blinc, dr. med., iz Kliničnega oddelka za žilne bolezni v UKC Ljubljana, je ob nedavnem svetovnem dnevu žil pojasnil, da ateroskleroza povzroči težave tedaj, ko aterosklerotična leha pomembno zoži arterijsko svetlino in prične ovirati tok krvi, ali kadar se leha natrga, na raztrganini pa nastane krvni strdek (tromb), ki popolnoma zapre žilno svetlino. Najhujši zapleti ateroskleroze so srčni infarkt, ishemična možganska kap ali gangrena noge.
Ateroskleroza povzroča tudi večino primerov periferne arterijske bolezni (PAB), kronične motnje arterijske prekrvitve udov. Zožitev arterijske svetline povzroči simptome s stiskajočo mišično bolečino, ki se pojavlja med hojo. V napredovalih fazah bolezni se bolečina pojavi tudi med mirovanjem, razvije se lahko razjeda in gangrena. "Ocenjujemo, da ima simptomatsko periferno arterijsko bolezen približno pet odstotkov prebivalcev, starejših od 60 let. Tveganje za PAB podvojita sladkorna bolezen in napredovala kronična ledvična bolezen," je dejal Blinc.
Bolezen odkrivajo z merjenjem t. i. gleženjskega indeksa, primerjavo sistoličnega tlaka v gležnju v primerjavi s krvnim tlakom na nadlakti. V zdravljenju PAB priporočajo intervalno hojo, skrb za stopala, zdravo prehrano mediteranskega tipa, opustitev kajenja ter strogo uravnavanje krvnega tlaka in krvnih lipidov. Pri simptomatski PAB igra pomembno vlogo protitrombotično zdravljenje, napredovalo PAB pa zdravijo z revaskularizacijskimi posegi, ki so največkrat znotrajžilni, redkeje kirurški. Tudi po revaskularizacijskih posegih je potrebno intenzivno zaviranje ateroskleroze.
Kdor hitro ukrepa, dvakrat ukrepa
Aterosklerotična bolezen žil ter še posebej vensko popuščanje in posledično krčne žile nog so posledica neustreznega delovanja venskih sten in/ali zaklopk v spodnjih okončinah, kar povzroči prekomerno zastajanje krvi v površinskih venah nog. Poleg drugih dejavnikov nastanek kroničnega venskega popuščanja pospešujejo še sedenje, dolgotrajno stanje (posebej v vročem okolju) in telesna nedejavnost. Hoja namreč pospešuje venski povratek in s tem zavira nastanek te bolezni in njenih zapletov tudi pri tistih, ki imajo genetsko nagnjenost k tej bolezni. Zdrava prehrana pa zavira tudi povišanje maščob v krvi in posledično kopičenje holesterola v arterijski žilni steni. Kdor hitro ukrepa, dvakrat ukrepa. Če pričnemo redno telesno aktivnost že v mladosti in sočasno upoštevamo priporočila zdrave prehrane ter preprečimo prekomerno prehranjenost, si bomo skoraj zagotovo zagotovili zdravo in kakovostno starost.
Venska tromboza
Najnevarnejša bolezen ven pa je venska tromboza, ki grozi z odtrganjem dela strdka in njegovo zagozditvijo v pljučnem obtoku, čemur pravimo pljučna embolija. Ker sta bolezenski stanji tesno povezani, pogosto govorimo o venski trombemboliji. "Klasičnim sprožilcem venske trombembolije, kot so slaba pomičnost, nosečnost, hormonska kontracepcija, rakave bolezni, se je v zadnjem času pridružil kovid. Kovid je povzročil neprimerno več venskih trombembolij kot cepljenje proti tej bolezni," je poudaril Blinc. "Pri kovidu je vselej prizadet notranji žilni sloj, endotelij, ki vsebuje veliko beljakovine ACE2, preko katere virus SARS-CoV-2 vstopa v celice. Poškodba celic ob okužbi z virusom in imunski odziv povzročata vnetje žil s povečano prepustnostjo mikrocirkulacije ter povečano nagnjenostjo k strjevanju krvi - zlasti v mikrocirkulaciji in v venah, v manjši meri tudi v arterijah. Povečana prepustnost pljučnih kapilar pri hudih oblikah kovida vodi do vnetnega pljučnega edema, ki otežuje izmenjavo plinov in zahteva zdravljenje z dodatnim kisikom ali z mehanično podporo dihanju. Obstajajo podatki, ki govorijo v prid domnevi, da je t. i. dolgi kovid, ki se kaže zlasti z utrujenostjo, motnjami spomina in koncentracije, posledica dolgotrajno okvarjenega delovanja notranjega žilnega sloja - endotelija."
Vse koristi redne vadbe
Zmerna redna aerobna telesna dejavnost pomembno izboljša kakovost našega življenja. Pomaga preprečevati in obvladovati številne nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca, možganska kap, sladkorna bolezen in številne vrste raka. Pomaga tudi pri obvladovanju zvišanega krvnega tlaka, ohranjanju zdrave telesne teže, izboljša lahko naše duševno zdravje s tem, da zmanjša občutek tesnobe in depresije, zaradi česar so izboljšata tudi počutje in spanec.
Kronično vensko popuščanje
Izredno pogosta bolezen je kronično vensko popuščanje z razširjenimi, vijugavimi venami spodnjih okončin. Vsaj blage simptome ali znake venskega popuščanja ima do 70 odstotkov žensk in do 50 odstotkov moških. V raztegnjenih venah zaklopke ne tesnijo, zato kri ne odteka nemoteno navzgor proti srcu, temveč zateka nazaj navzdol in povzroča občutek napetosti, otekanje in spremembe na koži, lahko celo kožne razjede, ki jih imenujemo venski ulkusi. Zastajanje krvi v povrhnjih venah lahko povzroči povrhnjo vensko trombozo, v preteklosti imenovano povrhnji tromboflebitis. Poleg hormonskih vplivov igra pri nastanku varikoznih ven pomembno vlogo tudi genska nagnjenost. "Težave, povezane z varikoznimi venami, lahko lajšamo s kompresijskimi povoji ali kompresijskimi nogavicami. Blažje simptome venskega popuščanja blaži mikronizirani diosmin, ki je v lekarnah na voljo brez recepta. Pri napredovalem venskem popuščanju pomaga odstranitev nefunkcionalne, prekomerno raztegnjene vene s kirurškim posegom ali z znotrajžilnim posegom, ki žilo zlepi in prepreči povratni tok," je pojasnil Blinc.
Že pol ure hoje koristi
Daleč najboljše zdravilo pri aterosklerotični žilni bolezni nog je telesna dejavnost, kot je na primer hoja, je poudaril prim. Matija Cevc, dr. med., iz Kliničnega oddelka za žilne bolezni v UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Številni dokazi kažejo, da že 14 dni zmerne telesne aktivnosti, kot je na primer 30 minut nekoliko hitrejše hoje dnevno, bistveno izboljša stanje žil in zmanjša endotelijsko disfunkcijo. "Seveda pa je učinek še boljši, če aerobna telesna dejavnost postane stalnica našega življenja. Sočasno s tem pa je smiselno tudi upoštevanje priporočil zaščitne mediteranske prehrane, ki temelji predvsem na uživanju zelenjave, sadja, stročnic, rib, zmernih količin mesa in uporabi olivnega olja. Taka prehrana mora biti energijsko uravnotežena tako, da ohranja zdravo telesno težo. Prekomerna telesna teža in zlasti debelost je namreč eden od pomembnejših dejavnikov tveganja za aterosklerotično bolezen žil ter še posebej za vensko popuščanje in posledično krčne žile nog."
