Ne samo na področju mode in glasbe, trendi se spreminjajo tudi na področju prehrane. Med splošnimi so zadnja leta najbolj značilni tako imenovani trajnostni, ki zagovarjajo čim krajšo pot živil od kraja pridelave do mize, torej uporabo pretežno lokalnih sestavin in pa tako imenovani zero waste, po katerem naj bi uporabili vse užitne dele posameznega živila oziroma naj bi bilo odpadkov hrane čim manj, če že cilja, da jih sploh ne bi bilo, ni mogoče doseči. Vsaj vedno ne.
V minulih dveh ali treh letih se pojavlja še ena težnja: čim manj uživanja mesa in vedno več uporabe zelenjave ter drugih živil rastlinskega izvora. Da ne omenjamo najnovejših smernic, da bi kmalu v laboratorijih pridelovali meso in ribe. Predvsem pridelava mesa v laboratorijih naj bi bila pomembna zavoljo dejstva, da množični živinoreji pripisujejo velik delež pri prekomernem segrevanju ozračja, kot tudi, da so želje po 75-odstotnem zmanjšanju porabe mesa v razvitih državah sicer na mestu, a neuresničljive. Tako je vsaj v svojem letnem poročilu o prehranskih trendih zapisala Hanni Rutzler, ena najbolj cenjenih evropskih strokovnjakinj na področju prehrane.
Fižol in morske alge
Ob vsem tem se seveda vsako leto pojavlja nekaj živil, ki veljajo za "naj", pa različne kombinacije živil ali načinov prehranjevanja, tako se lahko v enem samem obroku ali celo na enem samem krožniku znajde jed, katere korenine segaje na več celin. In če dodamo še spremembe, ki se napovedujejo pri peki kruha in peciva, pri kateri naj bi mleko in jajca zamenjali z mandlji, bananami, chia semeni in še s čim, smo že na poti k ugotovitvi, da so nenehne spremembe prehranjevanja pravzaprav edina stalnica.
Koliko bomo v Sloveniji upoštevali kulinarične trende, ki jih ustvarjajo različne organizacije, časopisi in spletni portali, je stvar izbire posameznika. Odvisna je od navad, potreb, želja, možnosti in seveda denarnice. Glede na to, da je za leto 2024 fižol med štirimi naj živili, pri nas ne bo težav, saj je ta nadvse zdrava stročnica pri Slovencih od nekdaj priljubljena. Iz novih trendov se lahko morda naučimo kakšne nove priprave fižolovih jedi, pa se tako izognemo morskim algam kot še eni izmed štirih naj živil leta 2024. Veliko je možnosti za pripravo jedi z morskimi algami, a za začetek lahko ostanemo pri sušiju ali kakšni juhi z navdihom japonske, če imamo predsodek pred drugimi jedmi z algami. A da bodo alge vse bolj pogosto na krožnikih, kaže dejstvo, da se pridelovanje alg vse bolj širi. Rastejo v slani in sladki vodi, pridelava je dokaj enostavna, pa tudi kmetijskih površin ne zasedajo.
Indijski oreščki in gobe
Tretje naj živilo za letos so indijski oreščki, o teh ni treba izgubljati besed, razen da ne veljajo med najcenejšimi. Zato pa so sestavina, ki je tudi letos pri vrhu lestvice naj živil, Slovencem so dostopne, nabirajo jih tudi sami, na naših krožnikih jih srečujemo vsepovprek. In smo bili pri uporabi teh prizadevni še preden so lani, po New York Timesu, postali živilo leta. Gobe namreč. Tudi Hanni Ruetzler je gobe uvrstila med najbolj priporočena živila. Kako tudi ne, saj so gobe živilo z močnim trajnostnim predznakom, so koristne za okolje, za povrh pa izredno zdrave. In v kulinariki vsestransko uporabne.
Torej gobe, oreščki, alge in fižol kot zvezde leta 2024. A ne gre pozabiti na številna druga živila, na katere včasih pozabimo ali pa jih še nismo spoznali. Razen fižola je tudi leča stročnica, ki je ne smemo pozabiti. Vsestransko uporabna, enostavna za pripravo, a našemu organizmu še kako koristna. Pa čičerika in okra. V letu 2023 so med desetimi super živili različni prehranski portali omenjali tudi ube, vijoličasti džem (vrsta gomoljik, podobnih krompirju) s Filipinov, ki s svojim rahlim okusom po vanilji postaja vse bolj iskan tudi pri vrhunskih kuharskih mojstrih.
A da se med vsemi temi živili, ki jih v Sloveniji še ne poznamo prav dobro, ne izgubimo, ostanimo pri eni veliki prednosti, ki jo ima Slovenija na področju prehrane pred mnogimi drugimi državami. Naša majhnost po površini nam namreč omogoča tisto, kar že več let velja na področju zdravega prehranjevanja. Lokalno pridelana hrana in čim krajša pot z njive ali vrta do krožnika. Kupujemo lahko neposredno od pridelovalcev lokalnih živil, pa naj bo to zelenjava, sadje, jajca, ribe ali meso ter še veliko drugega. Če ne moremo do kmeta, se odpravimo na tržnico in zlahka bomo opazili razliko med doma pobranimi pridelki in tistimi, ki jih kupimo v supermarketih. Že res, da je v supermarketih marsikaj cenejše kot na tržnici, pa tudi lepšega videza, a okus odtehta vse. Morda je lepo jesti paradižnik ali kumaro decembra, a v sezoni, ko dozorijo na prostem, je okus neprimerljiv. In kaj potem, če jabolko na tržnici ni svetleče in niso vsa enako velika kot tista, ki so k nam prispela kdo ve od kod? Ko ugrizneš v sadež s sosedovega vrta, je to nekaj povsem drugega. In naštevali bi lahko v nedogled.
Kuhajmo obroke z živili, ki so nam pri roki, ni se treba osredotočati le na priporočila vrhunskih strokovnjakov. Podobno je kot pri modi - smernice so jasne, a vsakdan je nekaj drugega in smernice upoštevamo v mejah možnega. V Sloveniji premoremo veliko dobre, lokalno pridelane hrane. Tudi eksotične po koreninah, a pridelane tukaj, pri nas. Če nimamo morskih alg, imamo gobe in fižol. Če nimamo vijoličnega džema, imamo sladki krompir. Tudi domačega sadja imamo v izobilju. Čeprav je naša država majhna, je v njej dovolj prostora za vse razlike v prehranjevanju, od vsejedcev do vegetarijancev, veganov ali še bolj skrajnih načinov. Vsak se ravna po svojih občutkih, željah, prepričanjih. Ali bomo sledili modi ali ne, se bomo odločali sami. Glavno je, da ne bomo lačni.
Juha iz leče
Potrebujemo:
- 25 dag leče (lahko več različnih barv)
- 1 manjši krompir
- 1 korenček
- 1 srednje velika čebula
- 2 stroka česna
- 1 žlička mletega kumina
- ščepec kurkume
- manjši košček svežega ingverja
- 1 žlička garam masale
- 2 žlici paradižnikove paste
- sol, poper
- list lovorja
- 2 jušni žlici prečiščenega masla (gi) ali belega olja
Uporabimo lahko že kuhano lečo iz konzerve. Če jo kuhamo sami, jo pred kuhanjem za 20 minut namočimo, potem vodo odlijemo in lečo v sveži vodi skuhamo.
Čebulo in česen drobno sesekljamo, ingver olupimo in naribamo. Krompir olupimo in narežemo na majhne kocke. V ponvi segrejemo maščobo in dodamo čebulo, česen, ingver, lovor, kumin in kurkumo. Med mešanjem pražimo nekaj minut, toliko, da čebula uplahne in čisto malo porjavi. Solimo in popramo ter dodamo krompir. Premešamo, dolijemo malo vode in na majhnem ognju kuhamo, da se krompir nekoliko zmehča. Dodamo lečo, premešamo, dodamo še paradižnikovo pasto (ali dva manjša, na kocke narezana paradižnika), zalijemo s toliko vode, da je leča pokrita, in na zmernem ognju v pokriti posodi kuhamo od 10 do 15 minut, oziroma dokler krompir in leča nista povsem mehka. Dodamo še mešanico garam masala, po želji še solimo in popramo, premešamo ter postrežemo. Juho okrasimo s svežimi zelišči ali dišavnicami.