Olimpijske igre: Nesojeni zmagovalec maratona se je peljal z avtomobilom, drugi si je pomagal s strihninom

Če se v zadnjem trenutku ne bo zgodilo kaj res dramatičnega, se bodo v Tokiu 23. julija vendarle začele olimpijske igre. Leta 2021 z letnico 2020. Pandemija koronavirusa je posegla v ustaljen štiriletni cikel, ki sta ga doslej prekinili le obe svetovni vojni. V sodobnem času pač v času iger ne mirujejo ne orožje ne virusi in še marsikaj je danes drugače, kot si je pred skoraj 130 leti zamislil Pierre de Coubertin (1863-1937), ki velja za očeta sodobnega olimpizma.

Ta potomec stare francoske družine se je že v mladih letih navduševal nad antičnimi olimpijskimi igrami. Njegova ideja je bila obuditi "plemeniti in viteški" način urjenja telesa v obliki amaterskega športa, ki mora biti samemu sebi nagrada, zato idealnih vrednot športnih srečanj nikakor ne bi smeli skaliti z materialnimi nagradami za športnike, z razmišljanjem o dobičku ali s športnimi kupčijami. Pierre de Coubertin je leta 1892 predstavil idejo o oživitvi antičnih olimpijskih iger.

Dve leti kasneje, 23. junija 1894, je bil ustanovljen Mednarodni olimpijski komite, ki je soglasno sklenil, da bodo prve olimpijske igre nove dobe leta 1896 v Atenah, nato pa vsaka štiri leta v prestolnici druge države.

Pljuvanje tobaka v daljino in skakanje s sodi

V Atenah je nastopilo okrog 300 športnikov iz 14 držav, tekmovali so v devetih športih. Prvi olimpijski zmagovalec je postal Američan James Conolly v troskoku. Prejel je oljčno vejico in medaljo iz srebra, tako kot vsi zmagovalci, drugouvrščeni tekmovalci so dobili bakrene medalje, tretjega mesta pa niso posebej nagrajevali. Največje ime iger leta 1896 je bil grški pastir Spiridon Louis, zmagovalec maratonskega teka. Na tekmovanju ga je v ciljnem teku spremljal grški prestolonaslednik, postal je nacionalni junak.

Druge igre v Parizu leta 1900 so bile pravi polom, saj so bile del svetovne razstave v Parizu in so skupaj trajale kar 162 dni. Skakalci v daljino in višino so morali "peskovnike" na stadionu izkopati kar sami. V programu iger sta bila tudi kriket in ribolov, podvodno plavanje na 60 metrov in skok v daljino na glavo v bazen. Prvič so se iger udeležile tudi ženske, a Američanka Margaret Abbott zaradi pariške zmede vse do leta 1955 ni vedela, da je zmagala na turnirju v golfu.

Še slabša je bila organizacija štiri leta kasneje v ameriškem St. Louisu, kjer je bila prva večja prevara na igrah. Američan Fred Lorz je dobil maratonski tek, kasneje pa je bil diskvalificiran, saj se je kar 16 kilometrov peljal z avtomobilom. Zmaga je tako pripadla drugemu Američanu Thomasu Hicksu, ki pa si je med tekom pomagal z dodatnimi beljakovinami, konjakom in strihninom. Njegov trener je dejal: "Tek je jasno pokazal, da droge pomagajo tekmovalcem." Začasno je bilo v programu OI tudi pljuvanje tobaka v daljino, skakanje s sodi, sabljanje s palicami in podobne kavbojske igre.

Pet krogov za pet kontinentov

A dve kaotični izvedbi nista ustavili olimpijskega gibanja. V Londonu leta 1908 so bile igre po načinu izvedbe že precej podobne sodobnim. Posebej za igre so zgradili stadion, ki je imel ob nogometnem igrišču atletsko in kolesarsko stezo, del stadiona je bil tudi plavalni bazen. V Londonu je bila prvič izvedena slavnostna otvoritev iger s prihodom reprezentanc na stadion. V spominu bo ostala tragična zgodba italijanskega maratonca Doranda Pietrija, ki je vodil skoraj vse do cilja, nato pa se je zgrudil na stezi. Nekateri gledalci, med njimi je bil tudi Arthur Conan Doyle, pisec slavnih romanov o detektivu Sherlocku Holmesu, so mu pomagali prečkati ciljno črto, a zato je bil Pietri diskvalificiran.

Na igrah v Stockholmu leta 1912, kjer so prvič uvedli fotofiniš, sta prvič trčila amaterski in profesionalni šport. Nekdo od pikolovskih funkcionarjev je izvedel, da je Jim Thorpe, zmagovalec v deseteroboju, že pred leti dobil denar za igranje na bejzbolski tekmi. Zaradi prekršitve pravila o amaterizmu so ga leta 1913 diskvalificirali in MOK ga je rehabilitiral šele leta 1982.

V Antwerpnu leta 1920, kjer so se tekme žensk dokončno ustalile v olimpijskem programu, je bila prvič izobešena olimpijska zastava s petimi barvnimi krogi, ki simbolizirajo pet kontinentov, in prvič je bila izrečena olimpijska prisega. Med Slovenci je za novonastalo jugoslovansko državo, ki je organizirala tudi svoj olimpijski komite, nastopil le nogometaš Stanko Tavčar.

Prvi zvezdnik iger v Parizu 1924 je bil ameriški plavalec Johnny Weissmuller, ki je osvojil tri zlata odličja in bil prvi človek, ki je 100 metrov preplaval v manj kot minuti. Še večje slave je bil športnik deležen pozneje v filmih o Tarzanu. Prvi dve kolajni je osvojil Leon Štukelj.

Naslednjih iger v Los Angelesu leta 1932, ki so potekale sredi gospodarske krize, se številne države niso udeležile. Bile pa so to igre svetovnih rekordov, ki so bili prvič zabeleženi z elektronskim merjenjem časa. Skupaj so jih tekmovalci dosegli kar 39. Ampak ne v teku na 3000 metrov z ovirami, kjer so tekmovalci zaradi napake sodnika tekli krog več, kot bi bilo potrebno.