Denis Bende Živčec
Piše se leto 2024 in vidva spet harata po slovenski sceni na polno. Šestnajstega novembra se bo zgodil vajin prvi skupni ljubljanski koncert, morali so celo najti večjo dvorano zaradi velikega povpraševanja, 24. januarja pa prideta v Maribor. Sta pričakovala, da bosta kadarkoli v življenju tako povezana in uspešna?
Miran: "Uspešna? Sem, a skrito. Pravzaprav se dva pevca iz enega tako dobrega benda ne družita preveč dobro, res pa je, da so bili komentarji glede naju mnogo preveliki. Konkurenca sva si in tudi ostala si bova konkurenčna. Če on naredi boljšo stvar, zakaj ne bi jaz še boljše? A slutil se od prvega povabila, da bo dobro. Prijatelj Blaž Švab naju je povabil v svojo oddajo, ki je naredila en tak bum. Oba sva v oddaji že nastopala kot posameznika, a ko sva nastopila skupaj, sva postala rekordna po ogledih na YouTubu. To so stvari, ki jih imajo ljudje radi. Oba ustvarjava, nisva zaspala. Slutil sem. Poškodba glave, ki sem jo utrpel pred leti, je povzročila, da znam bolje razmišljati in videti vnaprej. In, evo, razprodalo se je."
Dve življenjski zgodbi, en Pop Design
Miran Rudan se je rodil v Zagrebu 16. avgusta 1965, kjer sta takrat starša živela začasno. Je sin edinec mame Slavice Rudan, otroštvo je preživel v Krškem. Z glasbo se je začel ukvarjati v osnovni šoli, kjer je pel v zboru. Leta 1984 je zmagal na avdiciji in tako postal član skupine Moulin Rouge. Leta 1985 je postal član skupine Randez Vous, v kateri je nadomestil pevca Wolfa. Leta 1989 je postal član skupine Pop Design. Nekaj let je ustvarjal solo, potem pa se je spet pridružil skupini Pop Design, ki jo je čez nekaj let ponovno zapustil. Največji uspeh je doživel s pesmijo Laure ni več (s priredbo pesmi Laura non c'è italijanskega pevca Neka). Je oče treh sinov.
Vili Resnik se je rodil 27. novembra 1963 v Ljubljani. Z glasbo se je začel ukvarjati v petem razredu osnovne šole, ko se je odločil postati kitarist. Pomembna prelomnica v njegovi glasbeni karieri je bila pridružitev skupini Pop Design, katere frontman je bil med letoma 1990 in 1995. Posnel je nekatere izmed največjih uspešnic skupine. Leta 1995 se je podal na samostojno glasbeno pot. Največji festivalski uspeh je doživel leta 1998, ko je s pesmijo Naj bogovi slišijo zmagal na Emi. Na Pesmi Evrovizije 1998 v Birminghamu je zasedel 18. mesto izmed 25 držav. Velika uspešnica je bila tudi pesem Na fuzbal me pust, ki jo je posnel ob uvrstitvi slovenske reprezentance na nogometno svetovno prvenstvo leta 2002.
Vili: "Kot glasbenika, ki sva že toliko časa na glasbeni sceni ... da to doživiš pri teh letih, je strašno veliko priznanje. Očitno sva delala dovolj dobro, da so si ljudje to zapomnili, konec koncev je pa to glasba, ki je zaznamovala veliko generacij. Še vedno nam je v čast, da tudi mladina pozna te pesmi. To je za glasbenika največja nagrada."
Kako zelo skregana sta bila v resnici?
Miran: "A če ne bi delala novih stvari, iz tega ne bi bilo nič. Rekli bi le: okej, neke legende. Ampak midva imava razprodane velike koncerte, tudi če nama rečejo, da sva svetovna prvaka modernih veselic, čeprav te veselice že dolgo niso več veselice. Tudi Vili se trudi, neprestano je na cesti, preselil se je v tiste kraje, iz katerih sem jaz odšel. To pomeni, da od Maribora veliko dlje, kot sem jaz dandanes."
Shajata skupaj boljše, kot sta si kadarkoli mislila, da bosta?
Miran: "Mislim, da ja."
Vili: "Na koncu koncev človek spozna, da smo v isti župi in da je treba plavati enako. Živiva od tega, in če se zgodi taka poteza, je to samo plus. Težko je biti vedno aktualen in skozi na vrhu. Nama je to nekako uspelo in takšna reakcija ljudi ... verjemite, da bi ostali glasbeniki dali marsikaj, če bi lahko to doživeli!"
Miran: "Pravzaprav so ljubosumni, a dejstvo je, da sva garala ves ta čas in enostavno naju je pripeljalo do tega. Ljubljana je razprodana, prihajava v eden in edini Maribor."
Vajina velika koncerta nosita slogan Petdeset let hitov. Uf, to je že skoraj v rangu Abbe. Kakšen je vajin odnos do mariborske publike? Oba jo že poznata.
Miran: "Maribor, meni je za znoret'! Tukaj je še vedno doma tudi moje sorodstvo, veliko jih je. Veliko počitnic sem preživel v Mariboru na Maistrovi, moja draga je iz Slovenske Bistrice, pa tudi sam sem Štajerec, ker sem z levega dela Krškega. Počutim se kot domačin že od otroštva. Vedno, kadar pridem, je nekaj novega, včasih malo boljšega, včasih ne, ampak Maribor mi je res prekrasno mesto in s prekrasno publiko."
Povsod so bile moje slike, bilo je neverjetno
Kaj ste pravzaprav počeli na Maistrovi?
Miran: "Pri stricu in teti sem preživel kakšnih šest, sedem počitnic. Stric je bil vulkanizer, imam izredno lepe spomine. Včasih, ko pridem v Maribor, naredim z avtom kak dodaten krog po tej ulici. Tudi s Stojanom Auerjem sva velika prijatelja, nekako je tudi on krivec, da je moja kariera segla vse do danes."
Vili, kakšna mariborska zgodba se je zagotovo ustvarila?
Vili: "Všeč mi je, da so Štajerci, ne bom izpostavljal samo Mariborčanov, preprosti, skromni ljudje, ki so zadovoljni z malimi stvarmi. Lahko jim, iskreno, daš že malo, pa bodo zelo navdušeni in te bodo imeli radi, kar je za glasbenika najbolj pomembno. Saj morda včasih res pretiram v kakšni stvari, a oni to odpuščajo, zato ker znamo skupaj stopiti, znamo skupaj žurirati in to je najpomembnejše."
Sta povsem različni osebnosti, oba z izjemnima samostojnima karierama, a nekoč sta bila člana skupine Pop Design. Vsak je zaznamoval svoje obdobje, Miran še pred Vilijem.
Vili: "Spomnim se, kako me je v devetdesetih gledala novinarka Asja Matjaž. Bil sem mulec, sploh me ni zanimalo, kaj si bodo mislili o meni ljudje, mediji me sploh niso zanimali. Govoril sem, da je Vili Resnik kralj, in ona je mislila, da sem malo zmešan, kar je dobro. A priti na sceno za njim je bilo res zelo težko in mislim, da si veliko ljudi tega ne bi upalo narediti."
Miran: "On si je upal narediti. Sicer je na začetku vse skupaj slabo kazalo, a na koncu je Košmrlj imel prav. V barvi glasu sva si zelo različna. Naredil je velik krog, da se je rešil Rudana in v bend pripeljal Resnika. Ta čas je bil zgodovinski, tako kot je zgodovinska Slava vojvodine Kranjske, pa tudi plošča, na kateri je bil Vili - Ko si na tleh. Seveda pa je bilo do današnjega časa treba narediti še marsikaj. Že res, da se je Vili pojavil bolj po naključju, a izkazalo se je, da je res bil tisti ta pravi, ki se ga ljudje spominjajo."
Še danes, ko pogledamo svojega robota za košnjo trave, se spomnim na Pop Design. Saj vesta ... Kosi na tleh. In kosi sam.
Vili: "Vem, vedno mi na spletu pošiljajo te štose. Sprva mi ni bilo jasno, potem pa sem pomislil ... madona, saj res piše tako."
Doživela sta slavo v razsežnosti, ki je slovenska scena do takrat ni poznala. Seks simbola, najbolj popularna ... Kako je bilo videti vajino življenje na vrhuncu priljubljenosti?
Miran: "Meni se je to zgodilo štirikrat - Debela deklica, Zapadel je prvi sneg, potem dolgo nič ... pa Laura in v zadnjem času Na nebo, pred tremi leti tudi z Medeno. Vsako obdobje je bilo povsem drugačno. Čas se spreminja, tudi sama produkcija, živi nastopi. A midva nisva le nostalgija, spomin na tiste stare čase, ampak zgodovina je naredila te komade. Štirikrat, petkrat to doživljaš na povsem drugačen način."
Vili: "Če se spomnim časov Pop Designa ... živel sem svoj otroške sanje. Vedel sem, da bom uspel, to sem si govoril. Vse je bilo naše, in ko so bili nastopi, je prišlo dvakrat, trikrat preveč ljudi. Zdelo se je nemogoče. Glasbeno sceno smo pripeljali v nekaj povsem drugačnega. Mogoče so na začetku rekli, ah, to so popevkarji, ampak smo jim dali potem tudi malo več rock glasbe. Povsod so bile moje slike, to je bilo nekaj neverjetnega, nisem mogel hoditi po Ljubljani, ker me je spremljalo vreščanje. Alora, to pomeni, da smo pustili velik pečat."
Kakšno pa je bilo v času največje slave vajino zasebno življenje? Sta imela sploh čas za partnerke?
Miran: "Moja prva družina je iz tistega časa. Nova Gorica, tudi malo sem slog spremenil. Mogoče me je Italija malo spremenila, tudi kar se tiče mode, kar se tiče vsega tega. Zaljubil sem se v tiste kraje, tudi tam, ne da bi dejansko bil res oboževalec vsega tega, ampak od Italijanov, tudi če včasih malce hecno izgledajo, se človek lahko marsikaj nauči, tudi kar se tiče produkcije. Moja Laura je iz tistega časa. Imajo en šarm, včasih je dobro iti malo čez mejo. Ampak ta meja je zraven Nove Gorice sicer le kakšne tri centimetre."
Vili: "Če govorimo o partnerskih odnosih, da, davek je prišel. Ločili smo se. Za partnerje je to strašno težko, seveda vsi vidijo samo uspeh, ne vidijo pa, da doma trpijo. Ko si enkrat tako popularen, to pomeni odrekanje svoji družini. Vsak dan, ko sem doma, sem prav vesel, da smo lahko skupaj. Ni samo lepo, ni samo potica, seveda. Odvisno je tudi od tega, kakšnega partnerja imaš, ali bo to razumel."
Eden boleče ločen, drugi skoraj umrl v prometni nesreči
Sta imela kdaj slabo vest? Na eni strani uresničuješ svoje sanje, živiš svoj talent, doma pa zamujaš dragocene trenutke.
Vili: "Seveda. To so velike stvari. Saj vsi vedo, da te pač ni doma en dan, dva dni, štirinajst dni, potem pa ti sčasoma rečejo: 'Tata, kdaj bomo šli kaj skupaj ven?' Saj je lepo, ko si zvezda, vsi te poznajo, vsi ti ploskajo ..."
Denar pa prihaja, mar ne?
Miran: "Ah, denar pa tudi ni vse, o tem smo lahko prepričani."
Vili: "Res je, denar je sveta vladar, ampak na koncu, ko si star, ti vedno ostane družina. Denar gre, družina je pomembna."
Sta danes srečna v življenju?
Miran: "Ja."
Vili: "Dobro, sicer me vsake toliko časa pretepe, pa sem kar zadovoljen. Sem navajen. Velikokrat na nastopih povem ljudem: uživajte, dokler lahko, ker nikoli ne vemo, kaj nas čaka. Če imaš pa doma stvari urejene in razumevajočo partnerko oziroma partnerja, je to največ. Doživel sem, kako je, ko doma ni vse v redu in zato trpijo vsi. Potem gre samo še na slabše. A če imaš doma stvari dobro postavljene, tako da si dobrodošel, da te imajo radi, te spoštujejo, je to največ. Lažje tudi delaš, lažje zapoješ čustvene stvari. Ko nekaj ne teče dobro, je trpljenje na obeh straneh, kar lahko pripelje tudi do bolezni ali celo najhujšega."
Vajino domnevno rivalstvo je en tak mitološki moment slovenske estrade. A se res tako zelo nista marala?
Miran: "Veliko stvari je bilo dobesedno napihnjenih, kar novinarji radi delate. Sva pa bila konkurenta, konkurenta sva še danes, ampak tokrat delava skupne stvari zaradi tega, ker veva, da sva tako različna, da sva toliko drugačna od vsega tega. Moje mišljenje ni isto kot njegovo. Pa bolj pametna sva postala. Zdaj lahko skupaj in z ekipo stvari pripeljeva do tistega, da bo tisti, ki bo prišel na koncert, rekel 'vau!'. Ljudje ne pričakujejo samo, da sva dobra pevca, da imava posebne glasilke, pričakujejo vrhunec vsega tega. V tem projektu sva res postala kot brata. Splača se priti pogledat, to ni koncert za nazaj. Moja kariera bo obstajala še naprej, upam, da tudi Vilijeva."
Vili: "Glede rivalstva ... to je tako kot pri NK Olimpija in NK Maribor. A pod črto vsi igrajo nogomet in se vsi pozdravijo. To je človeško. Midva pač oba pojeva. Seveda mora biti neko trenje, tudi mediji živite od tega, je treba kaj najti, kaj napihniti in tako naprej, to je posel, to je danes denar."
Obstaja kakšna skladba, ki je ne pojeta rada?
Vili: "Imam pesem, ki je ne morem peti, četudi ljudje pritiskajo. Gre za skladbo Angel nad menoj. Ob njej se spomnim, da sem se takrat ločeval, to je bil težek trenutek in jaz tega ne morem peti. Ostanejo spomini in bilo je hudo, črno."
Ste s to skladbo želeli rešiti svoj zakon?
Vili: "Ja, želel sem življenje živeti naprej, da bi živeli tako, kot je bilo. Vse smo poskusili, ampak tisto, kar je narobe, ostane, tudi če ne veš, zakaj je narobe. Glasbeniki smo bolj čustveni ljudje."
Pride pa tudi čas, ko nisi več tako zelo priljubljen. Pridejo drugi, publika odraste, okusi se spremenijo. Kako sta kaj vozila ta slalom?
Miran: "Nesreča pred petindvajsetimi leti s poškodbo glave me je naredila totalno drugačnega človeka. Zdi se ti, da se ti na vrhuncu slave kaj takega ne more zgoditi. Šele takrat vidiš, da nisi samo ti, da so tudi drugi ljudje, ki so ogromno naredili za to, da si ti tisti. Res je bilo težko preživeti to poškodbo, a naredila me je drugačnega, drugače danes gledam na stvari, ki se dogajajo, in to me vodi naprej."
Vili: "To so težki trenutki in takrat se lahko človek zlomi, zato ni čudno, da se veliko ljudi vdaja alkoholu, drogam, ker je to res težko preboleti. Jaz sem to doživel, ampak sem si rekel, da sem dovolj dober, da lahko grem naprej. Če bi me vprašali, ali bi si želel še enkrat doživeti takšno popularnost, bi takoj podpisal. Vem, kako je biti na dnu in kako na vrhu. Ni enostavno, zato mi je hudo, ko gledam te mlade bodoče zvezde, ko imajo v enem trenutku vse pred sabo, so popularni na televiziji, o njih pišejo, da so zvezde, potem pa kar naenkrat nič več. Tak človek se lahko zlomi."
Prideš do trenutka, ko se ti vse podre
Miran, o vaših najbolj temnih in svetlih trenutkih je nastal dokumentarni film Amen. Kateri pa so vaši najtemnejši trenutki, Vili?
Vili: "Ko je kriza v zakonu, so to strašni trenutki, ko izgubiš nekoga. Ko smo šli narazen, je zame bilo konec sveta in hotel sem tudi končati življenje, ker nisem videl smisla. Danes si rečem, da sem bil butelj, ampak, glej, to je življenje, prideš do takega trenutka, ko se ti vse podre."
K svetlejšim temam. Imata skupno točko. Oba sta bila na Evroviziji. Miran kot član skupine Pepel in kri, ki je v Zagrebu leta 1989 spremljala italijanskega zmagovalca Tota Cutugna v skladbi Insieme.
Miran: "Krasen dan, krasno doživetje, vse skupaj. Štirinajst dni Zagreba, neverjetno. Hvala pokojnemu Dejviju Hrušovarju, da me je pripeljal v vse to, tudi na splitske festivale in vse tisto, kar se je dogajalo v Jugoslaviji. To je moj velik ponos, spomin na nekaj res lepega. Villi je to doživel. Evrovizija me danes sicer še zanima, a na drugačen način."
Naj bogovi slišijo iz Birminghama 1998 je postala slovenska evrovizijska klasika.
Vili: "Še vedno jo ljudje pojejo, kar si štejem v čast. Spomnim se, kako sem kot otrok gledal Evrovizijo, potem pa se je kar naenkrat zgodilo, da sem na njej nastopil sam. To je noro. Ali je to možno? Res so lepi spomini, čeprav je šlo za veliko odgovornost. Govoril sem vsem okoli sebe, naj uživajo, a ko si tam, ne moreš uživati. Slovenija čaka, Slovenija pričakuje nekaj od tebe, to ni hec, dati moraš sto odstotkov, kar je zelo velika obveza."
Po vseh uspešnicah, ki sta jih že posnela ... Mislita, da bosta kdaj dobila svojo Poletno noč? Koncert, ki bo posvečen le vama?
Miran: "Najbrž čez petdeset let. V Sloveniji je tako, da moraš resnično umreti, da postaneš popularen. Ni še bil čas po moji nesreči, bil pa sem dobesedno na robu, da se poslovim od tega sveta. Ko bom enkrat umrl, mislim, da bom kar velika zvezda. Mogoče mi bodo celo spomenik postavili."
