Postaja Poljana: Ekološka kmetija, počitniška hiša in družinska restavracija

Blizu nekdanjega mejnega prehoda Robič-Štupca, na mestu, kjer je med letoma 1916 in 1932 stala železniška postaja Poljana, mimo katere so po ozkotirni železnici na relaciji med Čedadom in Kobaridom sopihali vlaki zaradi potreb soške fronte in ob reki Nadiži, je danes restavracija Postaja Poljana, last družine Tonkli iz Breginja. V njej delajo Matevž Tonkli, ki skrbi za organizacijo dela v restavraciji, skupaj z ženo Tadejo pa tudi streže gostom. Gonilna sila kuhinje je njegova mama Marjeta, v restavraciji jim pomaga še nekaj ljudi. Posebna ponudba kuhinje v restavraciji Postaja Poljana sta jagnjetina in lokalna zelenjava z lastne ekološke kmetije Tonkli iz Breginja, ki kmetuje sonaravno, brez uporabe umetnih gnojil in drugih kemikalij. Za kmetijo in za finance družine skrbi Matevžev oče Pavel. Lani so v restavraciji Postaja Poljana dobili visoko oceno vseh štirih krožnikov, ki so jih prijavili na kolektivno blagovno znamko doline Soče. V dejavnost družine Tonkli spada tudi počitniška hiša, ki stoji v vasici Logje v breginjskem kotu. V stari kamniti hiši oddajajo tri sodobno opremljene apartmaje s trinajstimi posteljami, k hiši spada tudi obokana kamnita klet kot skupni družabni prostor.

V spomin na železniško postajo

Matevž Tonkli pove, da se je njihova družinska zgodba začela, ko je pred leti njegov oče prevzel kmetijo in nekaj ovac od svojega očeta. "Čreda se je večala, starša pa sta se odločila, da se bosta ukvarjala s turizmom, čeprav je mama po izobrazbi psihologinja in je dolga leta delala v svojem poklicu. Zato sta kupila staro hišo oziroma ruševino v vasici Logje ob zgornjem toku Nadiže in jo uredila v starem beneškem stilu. Jaz, brat in sestra smo tedaj hodili še v osnovno šolo. Danes so v tej hiši trije apartmaji. Približno pred desetimi leti pa smo se starši, jaz in moja žena odločili, da bi odprli še restavracijo tukaj na Robiču, ki spada pod občino Kobarid. Brat in sestra nista v naši dejavnosti, čeprav je sestra nekaj let delala z nami v gostinstvu, nam pa vedno, ko potrebujemo kakršnokoli pomoč v restavraciji, na kmetiji ali pri apartmajih, takoj priskočita na pomoč. V današnjih prostorih restavracije je bil duty free shop. En prostor restavracije smo uredili tako, kot da bi sedeli v železniškem vagonu. Tam, kjer naj bi bila okna vagona, smo namestili fotografije rek Soče in Nadiže ter druge fotografije naše čudovite narave iz okolice. Odkar imamo restavracijo, smo povsem preuredili in na novo opremili kuhinjo. To smo storili med epidemijo koronavirusa, ko smo bili zaprti, a smo to obnovo tako ali tako načrtovali že prej, zato smo imeli tudi že ves gradbeni material in bili smo dogovorjeni z mojstri - s tem se je največ ukvarjal oče -, uredili pa smo tudi teraso na vrhu restavracije," pravi Matevž Tonkli.

Na vprašanje, od kod ime restavracije Postaja Poljana, pojasni: "Ime smo ji dali po železniški postaji Poljana. Ta je bila zelo pomembna za ljudi na slovenski strani meje, da so lahko hodili v Italijo, tam prodajali domače izdelke s svojih kmetij ali delali v Italiji." Potniki so na vlaku velikokrat prevažali kokoši, ki so jih prodajali v Čedadu, zato se je vlaka prijel vzdevek kokošar. Zelo pomembno vlogo je železnica (pa tudi postaja) imela med prvo svetovno vojno. Po koncu vojne je bila železnica podaljšana do železniške postaje v Čedadu in do Kobarida. Progo so leta 1921 odprli za civilni promet. Dnevno so po progi vozili trije vlaki v vsako smer. Potovanje na slabih 28 kilometrov dolgi progi od Kobarida do Čedada je trajalo uro in 40 minut. Zaradi visokih stroškov vzdrževanja so progo leta 1932 demontirali in opustili. Danes ni vidnih veliko ostankov te proge.

Domače jedi

Glavna specialiteta restavracije Postaja Poljana je jagnjetina, ki jo predeluje Janez Tonkli na ekološki kmetiji. Tam se drobnica devet mesecev v letu pase na travnikih, polnih zdravilnih rastlin. Travniki so pod vznožjem gore Stol v okolici Breginja na 600 do 800 metrov nadmorske višine. Barva mesa je svetlo rdeča do rdeča. Meso je nežno, sočno, aroma polna, okus zelo prijeten. "Za naše goste, ki so v glavnem iz Slovenije in Italije, pripravimo nekaj različnih krožnikov z jagnjetino. Delamo res na svoj način, jagenjček se servira brez kosti z različnimi prilogami, kot je na primer polenta na pireju iz sladkega krompirja. Naše specialitete so tudi jagenjček na žaru, jagnječja rebrca in jetra ter jagnječja pašteta. Naša specialiteta so tudi domači krompirjevi njoki z jagenjčkovim ragujem, tudi jagenjčkov karpačo. Za nas je zelo pomembno, da skrbimo za zdravo in kvalitetno hrano, ki jo postrežemo gostom. V restavraciji nudimo sezonsko zelenjavo, izstopajo zeleni šparglji, solate, radiči, jagode, začimbe. Večino teh stvari pridela mama na ekološki njivi v Breginju. Saj sploh ne vem, kdaj najde čas za vse to, ko pa dela v naši kuhinji. Mama je tudi specialistka za sladice, ki jih kar nekaj ponudimo našim gostom, rada pa tudi eksperimentira z novimi sladicami, vanje dodaja domače sadje in druge dobrote," dodaja Matevž.

V njihovi restavraciji strežejo tudi stare lokalne jedi, kot so na primer frika, jed iz sira in krompirja, kobariški orehovi štruklji, preliti z mastjo, osirjenca, to je polenta, posuta s sirom in prelita z vročimi ocvirki in panceto, krompirjevka in belo močenje, to je jed iz krompirjeve polente in z belim golažem, ki je narejen iz salame in mleka. Pri njihovih jedeh so nepogrešljivi tudi skute in siri, ki jih v glavnem kupijo od lokalnih dobaviteljev. V restavraciji Postaja Poljana imajo številne stalne goste, nekateri prihajajo tudi od daleč, na primer iz italijanskega mesta Pordenone, ki je uro in pol vožnje od restavracije.