V Københavnu nas je po uri in 35 minutah letenja pričakal sončen dan. Zapustili smo oblačno in deževno domačo deželo in lahkih nog stopili v mesto, ustanovljeno leta 1167. Potniki, ki so prvič leteli z letalom, so si oddahnili in priznali, da ni bilo tako hudo, kot so si predstavljali, le pritisk v ušesih so bolj občutili. In že smo po obisku hotela, ki je bil dva dni naš dom, bolj dom za dve nočitvi, odhiteli dogodivščinam v Københavnu naproti. Med nami in novim mestom je spretno vijugal vodič Gregor Bedjanič, ki je bil ves čas poln zanimivih podatkov.
Københaven je nastal iz vikinške vasi. Vikingi so še danes pomemben del zgodovine Danske, na katero so njeni prebivalci zelo ponosni. Danci sami povedo, da vikinški plenilski pohodi, čeprav so bili strah in trepet Evrope, ne smejo iti v pozabo, saj se je treba iz zgodovine učiti. Vikingi niso bili samo roparji in morilci, med drugim so ustanovili tudi irski Dublin in poselili Islandijo, kjer so oblikovali prvi znani parlament na Zahodu. O Vikingih se učijo tudi v šolah. Danci zmorejo zgodovino javno pokazati, ne samo v muzejih, galerijah in arhivih; danes je močno prepletena s turizmom.
Vikingi so bili politeisti, njihov glavni bog je bil Odin, poglavar vseh bogov in zaščitnik plemičev, vojščakov, pogumnih ter modrih. Thor je bil bog groma in strele. Odinova žena je bila Frigga, glavna boginja ter boginja modrosti in prerokovanja (uvedla je rune za prerokovanje). Mjolnir, ki je v nordijski mitologiji Thorovo kladivo, je pogost turistični spominek.
Danska sreča in preprostost življenja
Ob povprečni plači 3500 evrov neto na mesec in 50 kvadratnih metrih bivalnega prostora na posameznika ni čudno, da sodijo Danci med najsrečnejše narode na svetu. Čeprav sami srečo merijo drugače. Družabne igre so zelo priljubljene. In tudi knjige. Knjigarne so dobro obiskane, v več nadstropjih dobro založene. So preprost narod, radi imajo minimalizem in uživajo v preprostih jedeh. Njihov "smørrebrød" je sendvič, običajno sestavljen iz kosa rženega kruha, namazanega z maslom, pogosto obložen z lososom ali "herringom" (sledom, slanikom).
Na Danskem smo uživali v dobrih stvareh z dobrimi ljudmi. Danci niso narejeno prijazni, kot to velikokrat znajo biti Američani, pač pa so vljudno prijazni. Iskali in našli smo hygge. Te besede ni mogoče točno prevesti v slovenščino, a pomeni, da živijo življenje vsak dan, uživajo v vsakdanjih trenutkih, v vsakdanjih rečeh, kot je igranje družabnih iger s prijatelji, uživajo v vsem, kar jih navdaja z dobrim občutkom in v čemer najdejo srečo.
Kolesarska prestolnica sveta
Najvišji naravni vrh na Danskem je visok 170 metrov. Kljub temu imajo Jonasa Vingegaarda, enega najboljših kolesarjev na svetu. Danci tudi sicer veliko kolesarijo. V povprečju vsak Danec dnevno s kolesom prevozi 1,4 kilometra. Pred dvema letoma so imeli leto kolesa. S to pobudo so začeli uresničevati del velikega infrastrukturnega načrta, v okviru katerega bodo vložili 458 milijonov dolarjev v novo kolesarsko infrastrukturo. Prvih 64 milijonov dolarjev so porabili leta 2022, večinoma za ureditev novih kolesarskih stez po državi, od tega deset milijonov za ohranitev in izboljšanje položaja Københavna kot kolesarjem najbolj prijaznega mesta na svetu.
Københaven je bil večkrat uvrščen med kolesarska mesta številka ena. Most Dronning Louises Bro v glavnem mestu vsak dan prečka 40 tisoč kolesarjev, zaradi česar je prometno najbolj obremenjen odsek na Danskem. Danci četrtino vseh potovanj, krajših od pet kilometrov, opravijo s kolesom. Šestnajst odstotkov vseh potovanj opravijo s kolesom. Sedem od desetih Dancev, starejših od šest let, ima kolo, v danski prestolnici celo devet od desetih. Med sprehodom skozi glavno mesto je opaziti veliko parkirnih mest za kolesa, ki so, vsaj na videz, zaklenjena le s preprostimi ključavnicami na zadnjem kolesu. Občasno se zdi, da kolesarji vozijo hitreje kot vozniki avtomobilov. Københaven je raj za kolesarje. V danski prestolnici je koles več kot avtomobilov, mesto ima 382 kilometrov kolesarskih stez. Danci kolo uporabljajo za prevoz na delo, rekreacijo ter za prevažanje otrok in blaga. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je na Danskem kolo postalo simbol enakosti in svobode.
Københaven je večji od Stockholma in Osla, ima okoli milijon in pol prebivalcev. Je zelo čisto mesto, košev za smeti je veliko, mestnih oblasti ne motijo niti večji smetnjaki. Kolo ni samo prevozno sredstvo do podzemne železnice, avtobusa ali vlaka, čeprav je pred temi postajami parkiranih ogromno koles. Kolesarjenje je del danske DNK - tako zelo, da svoja mesta oblikujejo tako, da so prijazna kolesarjem. Z gradnjo širokih kolesarskih poti in mostov povečujejo varnost, s "kolesarskimi avtocestami" pa izboljšujejo dostopnost na večjih mestnih območjih.
Po ocenah ima v Københavnu četrtina vseh družin z dvema ali več otroki eno od tovornih koles za prevoz otrok, živil in drugih potrebščin. Danska tovorna kolesa so prejela tudi oblikovalske nagrade in postala danska izvozna uspešnica.
Čisto in urejeno mesto
Pomena zelenega življenja in trajnostnega razvoja so se Danci začeli zavedati že leta 1971, ko so prvi na svetu ustanovili ministrstvo za okolje. Danska želi Združenim narodom pomagati pri doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja v okviru Agende 2030 in je razvila poseben akcijski načrt za obravnavo okoljske trajnosti in družbenih ciljev, kot sta enakost in vključenost. In prav vključenost v praksi najbolj pride do izraza v stavbi, ki je sežigalnica odpadkov in toplarna ter hkrati prostor za preživljanje prostega časa in druženje.
Amager Bakke je ena največjih elektrarn za proizvodnjo energije iz odpadkov v severni Evropi. Je edinstvena na svetu, saj ljudi ne odvrača, ampak privablja. Na Copenhillu, to je vzdevek, ki se je prijel sežigalnice, je edino smučišče na Danskem. Dolgo je 465 metrov. Tam so tudi najvišja umetna plezalna stena na svetu, poti za pohodnike in tekače, prostor za piknike. Danci se tam radi zabavajo tudi z igranjem velike družabne igre na prostem. Z vsem tem in moderno tehnologijo povezujejo čisto in zeleno, saj želijo doseči, da bo njihova toplarna najčistejša sežigalnica na svetu, kjer lahko na leto sežgejo 560 tisoč ton odpadkov. Dnevno v elektrarno pripelje 250 do 350 tovornjakov, polnih smeti, ki jih zberejo od približno 680 tisoč (torej polovice) prebivalcev mesta. A za ogromno sežigalnico je to premalo, zato odpadke tudi uvažajo in sežigajo biološke odpadke, kar je sicer v nasprotju s prvotnim dogovorom z prebivalci.
Prav zaradi sežigalnice Københaven ne bo dosegel cilja, da bi do leta 2025 postal ogljično nevtralno mesto. Sežigalnica v Amagerju za zdaj ni zaprosila za državna sredstva za napravo za zajemanje ogljika za svoje dimnike. Iz njih se vije gost, bel dim, viden celo ob pogledu na Malo morsko deklico, bronastem kipu, visokem 1,25 metra, ki je nastal po predlogi danskega pisatelja Hansa Christiana Andersena. Tu smo začeli drugi potovalni dan. Kip je mestu 23. avgusta 1913 podaril danski pivovar Carl Jacobsen, sin ustanovitelja pivovarne Carlsberg, filantrop in zbiratelj umetnin. Pravijo, da če se nisi fotografiral ob tem kipu, nisi bil na Danskem. In seveda je to storila tudi Sončkova ekipa popotnikov.
Ob 50-letnici pivovarne je Jacobsen mestu podaril še Gefionin vodnjak. Leta 1987 pa je ustanovil muzej Ny Carlsberg Glyptotek, ki še vedno velja za enega najpomembnejših danskih umetnostnih muzejev, v njem pa so v glavnem na ogled Jacobsenove antične zbirke. Danci se radi pošalijo, da je morda tudi nekaj resnice v tem, da je imelo mesto nekoč težave s pitno vodo in so prebivalci, tudi otroci, zato pili pivo. Je pa pivo takrat vsebovalo manj alkohola. Danes je voda, ki priteče iz vodovodnih pip, pitna. Darila veljakov mestu niso redka. Tudi gradnjo stavbe operne hiše v pristaniškem bazenu nasproti kraljevskega dvorca je omogočil ladjar Maersk McKinney Möller.
Danska kraljeva družina
Danska je kraljevina. Letos je kraljica Margareta II. Danska po 52 letih vladanja abdicirala in predala krono sinu, ki je postal kralj Friderik XX. Leta 1953 je Margareta postala prestolonaslednica, ko so spremenili ustavo in v njo zapisali, da lahko prestol podedujejo tudi ženske. Margareta je postala prva ženska vladarica Danske po Margareti I., ki je vladala skandinavskim državam med letoma 1375 in 1412 v Kalmarski uniji. Vodič Gregor Bedjanič nam je povedal, da si je med moškimi danskimi kraljevimi imeni treba zapomniti le dve, in sicer Christian in Friderik, ker se le ti menjujejo na prestolu.
Rezidenca kraljeve družine je palača Amalienborg. Vsak dan točno opoldne se zamenja straža. Kraljeva garda se odpravi iz svoje vojašnice ob gradu Rosenborg in po ulicah Københavna odkoraka do Amalienborga. Množico turistov sta obvladovala le dva prijazna policista. Za gardo je bilo namreč treba narediti prostor na trgu trgu s kipom kralja Frederika V. iz leta 1771, ki ga sestavljajo štiri enake zgradbe. To so palača Christiana VII. (ali Moltkejeva palača, ki je sicer rezidenca za goste), palača Friderika VIII. (ali Brockdorffova palača, ki je dom družine prestolonaslednika), palača Christiana IX. (ali Schackova palača, ki je kraljičin dom) in palača Christiana VIII. (ali palača Levetzau, palača za goste princa Joachima in princese Benedikte). V tej stavbi je tudi muzej Amalienborg. Ob našem obisku trga se je domov pripeljal tudi kraljev sin, a ne domačini ne turisti okoli tega niso naredili nobenega pompa. Tudi kraljeva straža ne, vsaj ne vidno. Ker je bila zastava dvignjena, smo smatrali, da je bil kralj doma.
Danska kraljeva družina je zelo priljubljena, podpira jo 82 do 92 odstotkov Dancev. Ta ugled si je prislužila z modernizacijo in povezanostjo z ljudmi. Današnji kralj je po dveh letih šolanja doma redno obiskoval javno osnovno šolo, nato gimnazijo, študiral je pravo in mednarodne odnose; na Harvardu je študiral pod psevdonimom. Leta 2000 je spoznal svojo ženo, ki je Avstralka, in leta 2004 sta se poročila. Imata štiri otroke. Kraljeva družina veliko naklonjenost ljudi uživa predvsem zaradi skromnosti. Za primerjavo: danska kraljeva družina porabi približno osemkrat manj kot angleška. Danska kraljeva družina izhaja iz ene najmočnejših rodbin Glücksburg. Iz nje so v celoti ali delno tudi današnji kralji Združenega kraljestva, Norveške in Danske, iz nje pa je izhajal tudi zadnji grški kralj Konstantin II. Grčija je lani po njegovi smrti monarhijo dokončno ukinila.
Christiania: mesto svobode in alternativne kulture
Medtem ko se v Ljubljani in Mariboru borijo za obstanek alternativnega družbenega in kulturnega prostora, za Metelkovo in Pekarno, imajo v Københavnu Svobodno mesto Christiania, kjer stalno prebiva okoli tisoč ljudi - brezdomcev, svobodnjakov, umetnikov ... Christiania je četrta najbolj obiskana turistična točka v Københavnu, letno jo obišče pol milijona obiskovalcev. Od leta 1971 je to skvotirana vojaška baza. Njena Pusher Street je znana po prosti trgovini s konopljo, ki je na Danskem nezakonita. Zaradi preprodajalcev drog se je tam močno razširil kriminal. Lani je bil v streljanju, ki je bilo verjetno del spopada med tolpami, ubit 30-letni moški, zato je od letošnje pomladi prepovedan čisti kanabis, medtem ko se mešani zvitki s tobakom lahko prodajajo. Pri tem mestne oblasti pogledajo stran. Tudi sicer jih pustijo na miru ... In tu smo zaključili drugi dan, potem ko smo naredili okoli 28 tisoč korakov. Sončkov izlet smo nadaljevali v Stockholmu, kamor smo odbrzeli s hitrim vlakom, in Helsinkih. O tem pa prihodnjič.
