Na Štajerskem so nekdaj na krščanski binkoštni praznik z lipovimi vejicami krasili domove. Enaka navada je bila na Koroškem, Gorenjskem in drugod. Kmetje so zatikali lipove vejice na okna svojih hiš, da bi nanje sedel Sveti duh in da coprnice ne bi mogle do živine. V Škofji Loki in okolici so kmetje z lipovimi vejicami, s katerimi so krasili svoje domove, vabili v hišo Svetega duha in odganjali kače ter drugo golazen od hišnega praga. Prehitro ovenelo lipovo cvetje, zataknjeno ob okenske okvire, je naznanjalo nesrečo.
V mnogih krajih naše dežele je lipa pomagala uročeni živini. Če je bila živina uročena, je pomenilo, da je bolna. Treba jo je bilo tepsti z lipovo vejo, tako je bila tepena tudi tista čarovnica, ki je živino uročila. Nekoč je bila lipova vejica obramba proti vsem zlim duhovom in je prinašala hiši blagoslov.
Turki so tam zakopali zaklad
Ljudsko izročilo je o Najevski lipi, najdebelejšem slovenskem drevesu, ustvarilo skrivnostno pripovedko. Ta pripoveduje, da so Turki v begu pred domačini na tem mestu, pri kmetiji Najevnik, zakopali zaklad. Da bi ob vrnitvi lažje prepoznali kraj, so posadili dvanajst lip in te so se zarasle skupaj.
Varuhinja pred čarovnicami
Danes enotno drevo, ki raste na Ludranskem Vrhu na Koroškem, je domnevno res zraslo iz več debel. Vendar tega ne bomo nikoli zagotovo vedeli, saj je notranjost drevesa tako votla, da je v njem prostora za najmanj tri ljudi. Obseg debla je 10,70 metra, a je za približno pol metra manjši kot pred leti, saj je del oboda propadel. Lipa je visoka 24 metrov, njeno starost pa ocenjujejo na več kot 700 let.
V Sloveniji uspevata dve vrsti lipe, velikolistna lipa in lipovec. Ločita se po velikosti listov ter obliki socvetja in plodov. Znamenita lipa je v bistvu lipovec, zato jo imenujemo tudi Najevnikov tisovec.
Zanimivosti v bližini
Rudarska in etnografska zbirka v Črni na Koroškem
Podzemlje Pece - turistični rudnik in muzej v Mežici
Helenski slap v Podpeci
Dolina Tople
Dolina Koprivne
Pri drevesu se od leta 1991 vsako poletje v juliju srečajo slovenski državniki. Na tradicionalni prireditvi se domačini pogovarjajo z njimi in ohranjajo tradicionalne običaje.
Izhodišče izleta in opis
Izhodišče izleta je lahko Črna na Koroškem. Nanj se pripeljemo po Mežiški dolini iz smeri Dravograda ali iz Šoštanja (preko Slemena). V središču naselja sledimo oznakam za Najevsko lipo, ki nas sprva usmerijo proti dolini Tople, nato pa zavijemo levo. Pot je zelo dobro označena in nas po približno enajstih kilometrih makadamske ceste pripelje do drevesa.
Drugi dostop je s ceste Črna-Sleme. Po dveh kilometrih iz Črne nas smerokaz usmeri desno, kjer se dvigamo približno šest kilometrov po strmem pobočju Ludranskega vrha do lipe. Tudi ta različica je dobro označena.
Mogočno drevo in kužno znamenje stojita ob robu gozda, tik ob cesti k Najevnikovi domačiji. Pri lipi so urejene klopi, kjer si obiskovalci pod krošnjo najstarejšega slovenskega drevesa lahko pripravijo piknik.
