Pravljične poti: Šele ko zmaj popije jezero, nastane Logarska dolina

Tam, kjer je danes prekrasna Logarska dolina, je bilo v davnih davnih dneh jezero. V tem jezeru je v podvodnem gradu živel strahovit zmaj, ki je bil takšen požeruh, da so mu morali Lučani in Solčavani vsak dan pripeljati na jezerski breg deklico, ki jo je večno lačni pozoj (zmaj) povlekel pod vodo in požrl. Tako je požrešni zmaj sčasoma požrl že toliko deklet, da v vsej dolini ni bilo več niti ene deklice razen v gradu pod Raduho, kjer je za življenje trepetala grajska hči. Graščak pa svoje hčerke ni hotel dati zmaju, zato je razglasil po vsej deželi, da bo tistemu mladeniču, ki bi umoril zmaja, daroval grad, pa še hčerko mu bo dal za ženo.

Prvi je šel nad zmaja grajski hlapec, ki je bil mlad in pogumen fant. Graščak mu je dal oster meč in mu naročil, naj triglavemu zmaju odseka srednjo glavo. Hlapec je odšel na jezerski breg; in ko se je iz vode prikazal zmaj, je slabo meril ter odsekal zmaju eno stransko glavo. Ranjeni zmaj je zarjovel; in preden mu je hlapec ušel, je odprl gobec srednje glave, popadel hlapca z ostrimi zobmi in ga požrl.

Drugi dan je šel nad zmaja mlad drvar, ki je bil pogumen in močan, da mu enakega ni bilo v vsej dolini. Graščak mu je dal oster meč ter mu velel, naj dobro meri in odseka zmaju srednjo glavo. Drvar je odšel na jezerski breg in tamkaj čakal in čakal, dokler se ni iz vode pokazala zmajeva glava. Zavihtel je z ostrim mečem in posekal zmaju drugo stransko glavo. Ranjeni zmaj je strahovito zarjovel, drvar pa se je tako prestrašil, ko je spoznal, da ni posekal prave glave, da jo je ucvrl v beg. Komaj živ je pritekel v grad pod Raduho in dejal graščaku: "Zmaju sem odsekal glavo. Zdaj pa mi dajte grad in hčerko, kakor ste obljubili." Grajska hči pa mu je prinesla ogledalo in rekla: "Kar poglej se, kakšen si!" Drvar se je pogledal v ogledalo in ostrmel, ko je opazil, da je od strahu osivel. Takega grajska hči ni marala za moža. Ko pa je graščak še istega dne izvedel, da zmaj še kar naprej in naprej rjove v jezeru, je osivelega drvarja nagnal iz gradu, rekoč: "Naročil sem ti, da posekaj zmaju srednjo glavo, ti pa si mu odsekal stransko. Nisi se držal najine pogodbe, zato izgini iz gradu!"

Tretji dan pa se je oglasil v gradu mlad pastir. "Če mi boste dali grad in hčerko, bom uničil zmaja!" se je junačil. "Kar sem obljubil, bom storil," je potrdil graščak in mladeniču prinesel oster meč ter mu naročil, naj odseka zmaju srednjo glavo. "Stranski dve sta mu posekala že hlapec in drvar," je dejal. "Ti pa mu odsekaj še srednjo glavo in dobil boš grad in hčerko za ženo."

Pastir pa se je zahvalil za graščakov meč. "Z zmajem bom opravil tudi brez tega," je zamahnil z roko in odšel na grajsko pristavo, zaklal največjega vola, mu iztrebil vse drobovje, nasul vanj sedem veder živega apna, potlej pa volovsko kožo zašil. To vabo je prepeljal k jezeru in jo pustil na bregu. Lačni zmaj, ki že tri dni ni nič jedel, je planil nad vodo ter ga požrl z živim apnom, kostmi in dlako vred. Živo apno pa je zmaja v želodcu peklo. In da bi pogasil pekočo bolečino, ker ga je apno v želodcu žgalo ko živ ogenj, je pil in pil, dokler ni vsega jezera popil, a vendar je poginil. Prebrisani pastir je mrtvega zmaja zagrebel v zemljo, se vrnil na grad pod Raduho in se oženil z grajsko hčerko ter postal graščak.

Tamkaj, kjer je v davnih davnih dneh bilo jezero s požrešnim zmajem, je danes prekrasna Logarska dolina. Grad pod Raduho pa je že zdavnaj razpadel in o njem ni več sledu.

Kjer so živeli zmaji

Zmaj v jezeru naj ne bi ustrahoval ljudi samo v Logarski dolini, ampak tudi v sosednjem Matkovem kotu. Tamkajšnji zmaj, imenovan lintver, naj bi bil prekljuval zadrževalnik vode in jezero se je razlilo od solčavske cerkve. Ob povodnji naj bi bil lintverja ubil macesen s tremi ali sedmimi vrhovi. Njegove kosti in čeljusti so menda kasneje našli na Logarjevih njivah. Logarska dolina, ena najbolj slikovitih alpskih dolin v Evropi, je od leta 1987 zavarovana kot krajinski park. Vanjo bomo vstopili ravno v Logu, kjer stoji markantna Logarjeva lipa, visoka več kot 25 metrov. Po dolini je lepo urejena naravoslovno-etnografska pot, ki vodi do slapu Rinka. Dolga je sedem kilometrov, in dokler nam celotna pot predstavlja prevelik zalogaj, si jo lahko skrajšamo. Tokrat si bomo ogledali del poti do slapu Palenk.

Jezera v dolini ni več, zato pa v zatrepu izvira Savinja. Prvi izvir ima pod ledeniško krnico Okrešelj, vendar kmalu ponikne. Na poti bomo šli mimo njenega drugega izvira, ki mu zaradi temne barve domačini pravijo Črna. Šele po združitvi s potokom Jezera, ki priteče iz Matkovega kota, dobi ime Savinja. Pot po dolini opozarja tudi na zanimivo kulturno dediščino. V spodnjem delu bomo spoznali življenje in delo v gozdu ter si ogledali olcarsko (gozdarsko) bajto. Opremljena je z zbirko orodja in priprav, ki so jih nekoč uporabljali gozdni delavci ("olcarji"). Za bajto stoji lesena drča ali riža, ki je služila za spravilo lesa iz nedostopnih predelov. Pot bomo zaključili z ogledom slapišča Palenk, ki je visoko okoli 78 metrov in zaščiteno kot naravni spomenik. Slikovito je zlasti v času taljenja snega ali po močnem deževju, ko se pahljačasto spušča po dolomitni steni.

Izhodišče izleta in opis

V Logarsko dolino se pripeljemo skozi Zgornjo Savinjsko dolino preko Luč in Solčave. Parkiramo na urejenem parkirišču pred vhodom v dolino ali pa plačamo vstopnino in se z avtom peljemo še slab kilometer. Na levi strani je mogočna Logarjeva lipa. Parkiramo na urejenem parkirišču na levi strani ceste, na desni pa se pred mostom začne naša pot.

Kmalu za Logarjevo kmetijo gremo desno proti izviru Črne, nato do hudourniškega vršaja, kjer raste tudi zanimiva stara bukev. Nadaljujemo po robu travnika, od koder imamo čudovit razgled na okoliške dvatisočake. Že smo pri olcarski bajti, v bližini pa si ogledamo še na dvoje razklan balvan in jesen z velikansko bulo. Po brvi prečkamo strugo hudournika in pridemo v log, kjer se pogosto zadržujejo in hranijo ptice. Pri tej točki zavijemo levo z glavne poti in po brvi prečkamo suho strugo. Mimo čistilne naprave in hotela Plesnik gremo ob potoku navzgor ter pridemo do Palenka. Levo od slapu se lahko po strmi stezici previdno povzpnemo do prve stopnje, kjer je polica s tolmuni. Vrnemo se lahko kar po cesti, ki nas pripelje do avtomobila.