(PREGLED) Številke potrjujejo, Slovenija je imela na Euru 2024 res trdno obrambo

Ni dosti manjkalo, da bi njena pravljica na evropskem prvenstvu še nadaljevala, je pa že v uvrstitvijo v osmino finala, kjer je šele po streljanju enajstmetrovk padla pred Portugalsko, slovenska nogometna reprezentanca poskrbela za eno lepših poglavij v zgodovini našega športa. Da si zasluži biti zraven, je dokazala že na prvi tekmi skupinskega dela, nato pa ta vtis le še utrjevala. Trenutna generacija slovenskih reprezentantov sodi med najboljše na celini. To potrjujejo tudi številke.

Na tekmah skupinskega dela in osmine finala je padlo natančno sto golov. Dva od njih sta bila slovenska. Bočna branilca Erik Janža in Žan Karničnik sta se na Euru 2024 vpisala med strelce. Gol, ki ga je (s pomočjo zadnjice Mortena Hjulmanda) na tekmi prvega kroga proti Danski dosegel Janža, je bil celo najsilovitejši udarec v skupinskem delu. Da je žoga letela s hitrostjo 128,7 kilometra na uro, so izmerili Uefini radarji.

Najdejo se tudi v napadu, a presežkov je bilo precej več obrambi. Že podatek o številu prejetih golov to potrjuje. Če odštejemo loterijo strelov z enajstih metrov v osmini finala, se je slovenska mreža v Nemčiji zatresla le dvakrat. Le Danec Christian Eriksen in Srb Aleksander Mitrović sta premagala Jana Oblaka. Z (zgolj) dvema prejetima zadetkoma se lahko izbranci selektorja Matjaža Keka postavijo ob bok Nemčiji, Angliji in Belgiji, še uspešnejši v tej prvini pa sta Španija in Francija, ki sta doslej prejeli le po en gol.

Manj posesti, veliko dela v obrambi

S povprečno 35,5-odstotno posestjo žoge na tekmah je Slovenija sicer povsem na dnu med 24 udeleženkami Eura, a da je bila v obrambni strategiji uspešna, nakazuje že podatek o uspešnih posredovanjih v obrambi. Skupaj so jih Slovenci sestavili 79, največ od vseh reprezentanc na turnirju. Na drugem mestu je Gruzija s 70. Povsem pri vrhu je naša reprezentanca tudi z izbitimi žogami, s 142 je krepko presegla (spet) drugo Gruzijo (127). Po pridobljenih žogah je Slovenija s 172 na tretjem mestu – za Avstrijo (179) in Portugalsko (176).

Trdne obrambe ne bi bilo brez zanesljivih, uigranih in bojevitih branilcev. Člani izložbe najboljšega, kar trenutno premore slovenski nogomet, so se znašli tudi na individualnih statističnih lestvicah. Vezist Adam Gnezda Čerin je z 51,2 pretečenega kilometra prvi tekač dosedanjega dela Eura. Drugouvrščenega Slovaka Stanislava Lobotko, ki je prav tako odigral 390 minut, saj so tudi Slovaki v osmini finala proti Angliji igrali podaljšek, je pretekel za 1,2 kilometra. Visoko, na sedmem mestu, je s 46 kilometri Žan Karničnik, na 16. pa najdemo Timija Maxa Elšnika (44,3 km). Gnezda Čerin je bil tudi najbolj zanesljiv podajalec v naši reprezentanci, od njegovih 154 poskusov podaj jih je bilo 129 natančnih.

Povsem pri vrhu so slovenski reprezentanti v defenzivnih kazalnikih uspešnosti. Žan Karničnik je na štirih tekmah pridobil 29 žog, s čimer je na četrtem mestu med vsemi udeleženci Eura, takoj za njim je Vanja Drkušić s 27, med elitno petnajsterico je še Jaka Bijol s 25. Da je eden od najboljših branilcev v Evropi, je Bijol dokazal tudi z uspešnimi posredovanji – z 12 je na četrtem mestu -, tudi v tej statistični rubriki pa je imel pomoč Drkušića in Petra Stojanovića, ki sta jih zbrala po enajst. Bijol se je kot vladar kazenskega prostora utrdil z izbitimi žogami. V tem elementu mu v Nemčiji ni para, kar 42 žog je izbil. Gruzijec Guram Kašija, ki se je zavihtel na drugo mesto, se je denimo ustavil pri 33. Drkušić je počistil 20 žog (8. mesto). Karničnik 13 (23.), Gnezda Čerin 12 (32.) …

Mimo Oblaka (skoraj) ne gre

Obramba je bila trdna tudi zaradi kapetana. Jan Oblak je eden od najboljših, če ne kar najboljši vratar turnirja. Zbral je 14 obramb. Gruzijec Giorgi Mamardašvili je bil še precej bolj na udaru z 29 obrambami, Romun Florin Nita na drugem mestu jih je zbral 16. Sta pa oba krepko presegla Oblaka s prejetimi zadetki, Gruzijec je za svoj hrbet spustil osem žog, Romun šest, Slovenec le dve. Štirinajst obramb je zbral še Italijan Gianluigi Donnarumma, ki ga z Oblakom druži še en podatek. Oba sta na turnirju ubranila enajstmetrovko. Oblak je ustavil strel Cristiana Ronalda v osmini finala, Donnarumma je v tekmi skupinskega dela proti Hrvaški odbil poskus Luke Modrića, a v nadaljevanju akcije prejel gol. V prvem krogu skupine B je bil pri branjenju enajstmetrovke uspešen še Španec Unai Simon. Na tekmi proti Hrvaški je odbil poskus Bruna Petkovića. Preostalih osem dosojenih enajstmetrovk so strelci spremenili v zadetke.

Ne le tistega, ki največ preteče, Slovenija je imela na turnirju tudi najhitrejšega igralca. Benjaminu Šešku so merilniki izmerili najvišjo hitrost 35,9 km/h. Najbolj sta se mu približala Nemec Leroy Sane in Romun Valentin Mihaila (oba 35,8 km/h). Pa Slovenci na Euru niso le tekli in se branili. Predvsem s hitrimi protinapadi so iskali pot do nasprotnikovega gola. Včasih s prehitrimi. Slovenija si z Nizozemsko, Švico in Madžarsko deli tretje mesto po številu prepovedanih položajev (9) na turnirju, večkrat so se v času podaje za hrbtom predzadnjega branilca znašli le Portugalci (12) in Nemci (10).

Neučinkovito? Vprašajte Ronalda

Slovensko poletje v Nemčiji ni bilo brez napadalnega navdiha. Petar Stojanović je na tekmah enajstkrat uspešno preigraval, kar ga uvršča na 21. mesto. Šeško je med slovenskimi reprezentanti poskusil z največ streli. Osem jih je nabral, štirikrat je poslal žogo v okvir gola, a je v Nemčiji ostal brez zadetka. Neučinkovito? Če ga primerjamo s portugalskim velezvezdnikom, zagotovo ne. Cristiano Ronaldo je sprožil kar dvajset strelov, pa se še ni vpisal med strelce. Veteran, ki je bil že pred prihodom v Nemčijo s 14 zadetki najboljši strelec v zgodovini evropskih prvenstev, na letošnjem turnirju pa postal sploh prvi igralec z nastopi na šestih prvenstvih, je kljub temu odprl knjigo rekordov. Z asistenco Bruno Fernandesu na tekmi proti Turčiji je postal najboljši podajalec v zgodovini evropskih prvenstev.