Prehranski nasveti Marije Merljak: Priprava kože na poletje

Stara ljudska modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati tudi jemlje, uničuje. Kar pomislimo, kako lahko rastline in druge snovi, ki jih izpostavimo hudemu soncu, hitro uvenijo, propadejo. Sončno sevanje je poleti močno in nevarno; vsebuje mešanico žarkov, od katerih ima vsak drugo frekvenco in drugačen učinek. Med žarki so tudi taki, ki so za kožo in telo nevarni.

Spomladansko privajanje na sonce

Zavedati se moramo, da je koža največji telesni organ in enako pomembna kot srce, želodec, ledvice ali jetra. Koža je obrambni plašč našega telesa ter ga varuje pred zunanjimi vplivi in vdorom škodljivih snovi, sodeluje pri uravnavanju telesne vlage, prek nje izločamo odpadne snovi in uravnavamo telesno temperaturo.

Z vidika zaščite pred poletnim soncem nas zanima predvsem zgornja plast kože, povrhnjica. V njej je kar dvajset slojev celic, ki nenehno nastajajo in propadajo. Celice v povrhnjici nastajajo v najnižji plasti, se starajo in potujejo proti površini kože. Pri umivanju nekaj zgornjih pasti odstranimo, a imamo kaj kmalu enako število novih plasti, ki zamenjajo odmrle in odstranjene. To sposobnost moramo znati ohraniti in ceniti. V koži je tretjina vse naše krvi. Pri odraslem človeku meri površina kože v povprečju dva kvadratna metra; vsak kvadratni centimeter kože ima okrog tri milijone celic. Od zdravja celic je odvisno naše zdravje.

V nasprotju s pričakovanji smo na mraz manj občutljivi kot na vročino, saj imamo kar šestkrat več čutnic za vročino. Pri opeklinah, tudi tistih, ki jih povzroči sonce, se pojavijo mehurji, kar pomeni, da je povrhnjica močno poškodovana in ne more opravljati svoje funkcije. Ker s kožo tudi dihamo, je razumljivo, kako nevarne so lahko opekline po veliki površini kože - tudi sončne.

Zakaj porjavimo

V koži imamo tudi pigment, ki je naravna žaščita kože pred sončnimi žarki. Količina pigmenta je rasno pogojena in temnopolti imajo veliko več pigmenta kot belci, a tudi med belci so razlike. Pod vplivom sončnih žarkov se aminokislina tirozin spremeni v barvni pigment, ta kožo obarva, potemni in do neke mere varuje pred opeklinami ter spodbuja nastajanje imunske zaščite pred infekcijam. Prav tako se pod vplivom ultravijoličnih žarkov iz sončne svetlobe ergosterin, ki je oblika holesterola, spremeni v vitamin D. Tudi to je pozitivni vidik sončenja, saj se nam poveča napetost in prožnost kože, potem bolje slišimo in vidimo, saj vitamin D vpliva tudi vid in sluh ter na močne kosti.

Negativni vidik sončenja je posledica dveh drugih kemičnih procesov pod vplivom sončnih žarkov, to sta oksidacija in dehidracija. Če ju ne uravnavamo, lahko močno škodita. Če k temu dodamo še škodljive vplive onesnaženosti zraka, ozonsko luknjo, zaradi katere smo bolj izpostavljeni ultravijoličnim žarkom, kajenje, stres in ekstremne športe, potem je škoda še večja. Pri tem v koži nastajajo prosti radikali, ki načenjajo zdrava elastinska in kolagenska vlakna ter uničujejo mehanizme za obnovo celic.

Hrana pred škodljivim vplivom sonca

Tudi kožo je treba nahraniti, zaščititi in obnoviti. Koža sicer vedno opozarja, da ji nekaj primanjkuje, samo pozorno si jo moramo ogledati. Koža se prehranjuje in najbolje ščiti od znotraj navzven - s hrano.

Pri oroženeli ali luskavi koži je treba s hrano vnesti več vitaminov A in B6 ter minerala cink. Pri slabotni pigmentiranosti moramo uživati jedi, ki vsebujejo baker. Marsikdo v srednjih letih pozna rdečico obraza zaradi razširjenih drobnih žilic pod povrhnjico. Ti morajo povečati vnos vitamina B3. Več težav imajo ljudje s suho kožo. Ta se masti od znotraj in tako se tudi zdravi. A ni vseeno, kakšno maščobo uživamo, pač pa tudi pravo razmerje nenasičenih in nasičenih maščobnih kislin.

Preprost poskus: v ogledalu pozorno pregledamo šarenici posameznega očesa. Če so na njih rumeni madeži ali pege, pingvekule, za zaščito oči nismo naredili dovolj. Ne samo za zaščito pred soncem, marveč za zaščito sploh, saj so organi med seboj sovplivno povezani in tako tudi težave ne prizadenejo samo en organ.

Najprej moramo poskrbeti za antioksidante. Izredno veliko antioksidativno zaščito dajejo borovnice. Vseeno je, ali so gozdne ali gojene, ameriške ali sibirske. Imajo namreč najboljše razmerje med vsebino in površino kožice, v kateri so antioksidativne snovi. Tu je kar pet vrst antocianinov, ki preprečujejo škodo celic in DNK ter elagična kislina, ki zavira nastanek kožnega raka. Zato imajo borovnice vidno vlogo pri zaviranju staranja, blažijo vnetja in spodbujajo nastanek kakovostnega kolagena. Podobno vlogo ima tudi drugo jagodičje: brusnice, maline, robidnice, rdeče grozdje, ribez ... pa tudi rdeča pesa in jajčevec.

V poletni vročini se koža razširi, stanjša in žilice pod njo postanejo bolj vidne. Temu pravimo kuperoza. Nujno je treba povečati vnos flavonoidnih snovi, da okrepimo stene žilic. Da bo koža spet gladka, uživajmo česen, por in ingver ter vsaj skodelico borovnic ali drugega jagodičja. Flavonoidi v pomarančah in citrusih imajo sposobnost absorbcije svetlobe, varujejo DNK in zmanjšujejo vpliv rakotvornih snovi. Citrusi, ki so bogati z vitaminom C, so pomemben vir v boju proti alergijam.

Med močne flavonoide sodi tudi zeleni čaj, ki preprečuje nastajanje poškodb zaradi sonca in posledično zmanjšuje nevarnost kožnega raka. Buče in bučke pa imajo veliko karotenoidnih snovi in odlično varujejo pred slabim vplivom sonca. Zato poleti pogosto uživajmo bučno juho.

Dolgotrajno nezaščiteno izpostavljanje soncu povzroča tudi degeneracijo rumene pege in najbrž tudi nastanek sive mrene. Tu si pomagamo s špinačo skupaj z maščobnimi kislinami omega 3. Špinača ima lutein, zeaksantin in betakaroten, ki močno znižajo količino prostih radikalov. Poleg špinače koristijo še listni in kodrolistni ohrovt, listje repe, paradižnik, koruza, jajčni rumenjak in oranžna sladka paprika. Špinača je bogata tudi z glutationom in alfalipoično kislino. Glutation varuje in popravlja DNK, iz telesa izloča škodljive snovi; alfalipoična kislina pa zmanjšuje oksidacijo tako v vodnem kot maščobnem delu celice. V sinergičnem sozvočju z drugimi karotenoidi deluje paradižnik, zlasti češnjevec, ki močno poveča zaščitni faktor kože in prepreči oksidacijo luteina. Koruza je edina vrsta žita, ki vsebuje kar pet vrst karotenoidov: betakaroten, alfakaroten, betakriptoksantin, lutein in zeaksantin.

Tu velja omeniti divjega lososa in puranje meso. Losos ima maščobne kisline omega 3, predvsem frakcije DHK, ki preprečuje starostno degeneracijo rumene pege. Mastne ribe, zlasti sardele, skuše, losos in tune imajo tudi veliko vitamina D; to je dobro vedeti, saj visoki zaščitni faktorji krem za sončenje blokirajo vnos vitamina D prek sonca, zato ga moramo nadomestiti z morsko hrano in mlečnimi izdelki. Puranovo meso je zlasti bogato s selenom, ki popravlja škodo, ki jo sončni žarki naredijo v DNK.

Puranovi ocvrtki z nasekljanimi oreščki

Puranov zrezek ocvremo po pariško ali dunajsko. Še vročega potresemo z zmešanimi mandeljni, pinjolami, pistacijami in arašidi, lahko pa zmleta semena primešamo kar med panado ali testo. Kot prilogo postrežemo paradižnik, rumeno papriko ali špinačo v solati.

Borovničevi klobučki

V mešalniku zmešamo borovnice in drugo jagodičje, dodamo vsebino pomaranče, probiotični jogurt in sladkor ali med po želji. Maso vlijemo v modelčke in zamrznemo.