Pripravimo vrt, naj nas zima ne preseneti

Zima ne prinese le lepe bele snežne odeje, ampak tudi mrzel veter, zimsko sušo, obilico težkega snega in močne zmrzali. Vse to lahko poškoduje rastline in najrazličnejše naprave, ki jih dandanes uporabljamo na številnih vrtovih. Tako lahko občasno polomi veje določenih vrst, poškoduje liste nekaterih zimzelenih vrst, poškoduje naprave za zalivanje in podobno.

V glavnem se večini tegob izognemo že pri načrtovanju vrta. Če upoštevamo klimatske razmere, v katerih živimo, lahko že z izbiro rastlin in materialov precej preprečimo dodatno delo in priprave na zimo. Zasadimo preizkušene rastline. Pri izboru se lahko vsaj delno zgledujemo tudi po domačih vrstah, ki so na primer dobro prilagojene na sneg.

Pomembno je tudi poznavanje prezimne trdnosti rastlin. Kar nekaj vrtnih lesnatih rastlin na primer prenese 20 ali 25 °C pod ničlo, a to šele v dobi zrelosti, prva leta pa največkrat potrebujejo zaščito. Spet druga, predvsem iz tujih krajev, so na primer manj odporna proti najnižjim temperaturam, ki jih na nekaj let ali desetletij dočakamo pri nas, in takrat se izkaže, da naša izbira ni bila dobra.

Zaščitimo občutljive rastline

Predvsem določene občutljivejše vrste grmovnic in dreves, še posebno, če so bila posajena še to sezono kot zelo mlade rastline, zaščitimo pred vremenskimi vplivi. Enako velja tudi za mlade zimzelene grmovnice, ki bi jim lahko zimsko sonce oziroma fiziološka suša poškodovala liste. Okoli takih rastlin zapičimo nekaj palic, ki naj bodo le malo višje od rastline. Čez poveznemo material, ki diha. Najbolje vrečevino ali katero od različic vrtnih kopren. To potem v tla usidramo z doma pripravljenimi kavlji ali zgolj majhnimi rogovilami, pri drevesih pa material povežemo z vrvjo. Predvsem pri nižjih rastlinah lahko notranjost te zaščite zapolnimo s suhim materialom, kot je suha praprot, ali pa čez kopreno položimo še smrečje. Tako bomo dosegli še večji učinek izolacije.

Odstranite suho listje in odmrle dele rastlin

Jeseni pograbimo odpadlo listje. Tisto, ki je zdravo, je najbolje kar pokositi z motorno ali električno kosilnico z vrečo oziroma košaro. Tako zdrobljeno listje se hitreje razgradi in ga lahko stresemo na kup ali kompostnik in si tako pripravimo odlično listavko za mulčenje v prihodnji sezoni. Listje obolelih rastlin zavržemo ali sežgemo. Porežemo vse odmrle dele rastlin, ki so neugledne, in jih prav tako uporabimo na kompostu.

Zadnje pletje

Morda se komu zdi škoda pozno jeseni pleti, še posebno, če je vreme že precej hladno. Odstranjevanje plevelov v tem času je pomembno, saj odstranimo majhne sejance, ki bi nam morda spomladi ali že v toplejših obdobjih zime ušli nadzoru in se zelo razrasli.

Obvarujte vrt pred divjadjo

Pozimi je hrane v gozdovih malo in ni malo primerov, ko se na vrtu srečujemo z veliko škodo, ki jo povzroči divjad. Jeseni tako ne pozabite na dodatne ukrepe za zaščito vsaj posameznih rastlin, če ne celotnega vrta. Na to naj bodo pozorni še posebno tisti, ki imate vrtove v bližini gozda ali na robu naselja.

Rez rastlin

Jeseni porežemo vse tiste enoletnice, dvoletnice in trajnice, ki so že zdaj neugledne ali pa vemo, da bodo take postale v kratkem. Take so na primer potonike, žametnice, veliko krvomočnic itn. Pustimo torej tiste, ki so lepe tudi v suhem stanju, in seveda vse zimzelene zelnate trajnice. Pri drevnini že predhodno porežemo tiste veje, ki bi se v zimskem vetru drgnile in bi se poškodovalo lubje. Vrtnicam že zdaj skrajšamo poganjke, rez bomo dokončali spomladi.

Zaščita živih mej

Ponekod ob cestah se pojavljajo težave predvsem pri zimzelenih živih mejah, ki porjavijo na mestih, kjer se kopiči sneg, posut s soljo za posipanje cest. Če gre za lokalno omejen problem, ga lahko rešimo tako, da le v zimskem času tam namestimo ponjavo, ki bo vsaj za silo zadržala škodljivo sol. Včasih se pri določenih manj gostih grmovnicah ali pri vrstah s šibkejšimi vejami pojavlja problem razpiranja mejice pod težo snega. To preprečimo s postavitvijo kolov, med njimi pa tik ob meji na vsaj dveh višinah napeljemo močno vrv ali žico. Pri krajših živih mejah pride v poštev tudi povezovanje.

Zalivanje

Predvsem pri mlajših zimzelenih rastlinah nastane problem zaradi zimske suše. Skozi liste ves čas izhlapeva voda, njihov še ne dovolj razvit koreninski sistem pa ne sega dovolj globoko, da bi lahko dosegal nezmrznjene plasti z dovolj vlage. Take rastline torej še posebno v daljšem obdobju suhega vremena zalijemo.

Mulčenje za zaščito

Mulčenje z lubjem, lesnimi sekanci, kompostom itn. pomaga proti globokemu premrznjenju zemlje. To ugodno vpliva na številne zelnate trajnice, ki morda niso povsem prezimno trdne, saj najhujši mraz tako ne doseže spečih popkov v zemlji.

Trata

Trate od sredine jeseni vsaj v notranjosti Slovenije ne gnojimo. Nevarna so namreč predvsem gnojila z višjo vsebnostjo dušika, ki povzroči hitro rast, ta pa bo preprečila naravno pripravo trate na zimo. Dodajmo kameno moko ali drug material za zviševanje pH tal, saj bo pozimi počasi in učinkovito prešel v tla.