Topel jesensko-poletni večer, krasen sončni zahod, prijetna atmosfera. Najboljši smučarski skakalec v zgodovini – če za kriterij vzamemo število zmag – sproščen in nasmejan sedi na stolu in z iztegnjenima prstoma, kazalcem in sredincem, kaže gesto, kakršno je ob svojih 53 zmagah v karieri. Takšen je avtoportret, ki ga je konec septembra na svoji spletni strani objavil 31-letni Gregor Schlierenzauer. "Vsak pristanek je nov začetek," je naslovljen daljši zapis, s katerim se Avstrijec poslavlja od aktivne kariere smučarskega skakalca: "Bilo je unikatno in čustveno popotovanje. V zadnjih 15 letih me je šport z vsemi vzponi in padci ohranjal v gibanju. Smučarski skoki so mi prinesli veliko veselja in mi dali veliko izkušenj za naprej."
V zapisu je popularni Schlieri deloval odločen, pomirjen, brez obžalovanj, skratka precej drugačen, kot je veliko kariero zaključil v praksi. Z velike scene se je poslovil v začetku leta v domačem Bischofshofnu, kjer je nanjo tudi vstopil. A če je tam leta 2007 kot 16-letnik z zmago osvojil srca avstrijskih navijačev, v letih 2012 in 2013 pa odnesel še zlatega orla z osvojitvijo celotne novoletne turneje, je letos zgrešil uvrstitev v finale, med najboljših 30. Po vseh večletnih mukah s poskusi vračanja med najboljše je bil to še en udarec, usodni, kot se je izkazalo. Sicer precej umirjeni Avstrijec je bil razočaran in hkrati besen, celo tako, da se je odločil izpustiti sicer obvezno kontrolo opreme. In avstrijske naslovnice so ga bile polne, kariera se je zaključevala precej drugače, kot bi si to želel.
Raje kot Slovence ima Norvežane
Skoraj hkrati sta začela in tudi končala kariero - Jernej Damjan je eden od tekmovalcev, ki je imel to nesrečo, da je tekmoval prav v času Schlierenzauerja. "V svetovni pokal je prišel kot strela z jasnega. Kar naenkrat se je pojavil na vrhu. Ni imel ravno klasičnega, konstantnega vzpona. So ga pa Avstrijci tudi takoj dali v neki balonček, zato se Slovenci z njim nismo kaj veliko družili, sploh takrat ne, ko je bil mlajši. Vedno je deloval rahlo zaprt, osredotočen na svojo vlogo. Šele v zadnjem času smo imeli malo več stika," ugotavlja Damjan, ki je tudi zaznal, da je Schlierenzauer bolj ljubitelj severnjakov: "Zelo rad ima Norveško, z Norvežani se je trudil govoriti po njihovo, mislim, da je nekatere tudi obiskoval."
Gre vendarle za asa, ki je v svojem športu dosegel vse, kar je lahko. K že omenjenim 53 zmagam v svetovnem pokalu je, vključno z moštvom, dodal šest naslovov svetovnega prvaka v skokih in štiri v poletih, z moštvom je bil leta 2010 tudi olimpijski prvak. Z olimpijskih iger ima še moštveno srebrno in dve posamični bronasti medalji. Kvečjemu posamična zlata mu manjka, če bi že iskali šivanko v senu. In morda svetovni rekord v poletu. No, saj ga je dosegel – v Planici je leta 2018 poletel do 253,5 metra in s tem izenačil dosežek rojaka Stefana Krafta iz Vikersunda leto poprej, a se je z rokami dotaknil tal in mejnik je šel med nesojene.
Ekspresni vzpon vzornika Slovencev
Čeprav gre za Avstrijca, torej avtomatsko velikega slovenskega rivala, je imel Schlierenzauer velik vpliv tudi na mlado gardo slovenskih skakalcev. "Moj vzornik je Schlierenzauer, tudi zdaj, ko je v krizi," je lani med intervjujem kot iz topa izstrelil Timi Zajc, pa čeprav je idola rezultatsko konstantno presegal: "Zame je najboljši na svetu. Ko sem začel trenirati, sem navijal zanj in za vso avstrijsko reprezentanco." Po drugi strani pa se lahko tudi Schlierenzauer slovenski skakalnici zahvali za odskok v svet elite. Pa ne Planici, v Kranju je februarja 2006 osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka in avstrijski selektor Alex Pointner ga je takoj vpoklical na tekme svetovnega pokala. Že naslednji mesec je Schlierenzauer s 24. mestom debitiral v Oslu.
V Planici so ga takrat prizemljili, kot je to stalna praksa z mladoletniki na letalnicah. In ko se je istega leta, a v naslednji sezoni Schlierenzauer vrnil v svetovni pokal – je bil med najboljšimi. Na svoji tretji tekmi je že postal zmagovalec, pa na četrti, šesti … Ko je v Oberstdorfu in Boschofshofnu na svoji prvi novoletni turneji osvojil dve zmagi (in srca navijačev) in za las ostal brez skupne zmage za Norvežanom Andersom Jacobsenom, je čez noč postal zvezdnik tega športa. V naslednjih devetih letih je krojil vrh, se zapisal med največje skakalce v zgodovini in za vedno zaznamoval ta v številnih pogledih specifični šport.
V smučarskih skokih se mora za uspeh izpolniti veliko stvari; tehnologija, materiali, moč, psihične sposobnosti, vremenske razmere … Schlierenzauer je vse te elemente perfekcionistično združil v skoraj nepremagljivo kombinacijo. Njegov unikaten slog letenja je bil videti tako lahkoten, kot da so smučarski skoki šport za vse. Že če samo eden od omenjenih elementov izostane, izostane tudi uspeh. In tako so številni konkurenti v Schlierenzauerjevi eri eden za drugim ekspresno izgubljali stik z vrhom – kot muhe enodnevnice so padali Anders Jacobsen, Andreas Küttel, Anders Bardal, Michael Uhrmann, Tom Hilde, Harri Olli, Tami Kiuru in kar je še njegovih sodobnikov. Le Schlierenzauer je ostal konstanta, superzvezdnik, ki je zadovoljeval mase navijačev. Vsaj za desetletje.
Ko odpoveduje zdravje
Prav zato, ker je bil ikona svojega športa, se sliši neverjetno, kako dolgo je že tega, kar je nazadnje zmagal. Leta 2014 je slavil v Lillehammerju, teden dni kasneje v Rusiji osvojil še eno drugo mesto oziroma svojo zadnjo uvrstitev na stopničke - z 88 je tretji na večni lestvici, za Jannejem Ahonenom (108) in Adamom Malyszem (92). A kariera za v učbenike se je takrat sprevrgla v globoko krizo, iz katere Schlierenzauer nikdar več ni izšel takšen kot prej.
"Poiskal sem tudi strokovno pomoč, da sem predelal vse, kar se mi je zgodilo v mladih letih"
Številna leta na vrhu in zvezdniški status so mladeniča izčrpali. Po celem letu neuspehov se je odločil, da si bo vzel premor. V tem času se je soočal s psihičnimi težavami in izzivom, kako se vrniti med najboljše. "Poiskal sem tudi strokovno pomoč, da sem predelal vse, kar se mi je dogajalo v mladih letih," je dejal v enem od intervjujev za avstrijski Der Standard: "Veliko, morda kar preveč se mi je zgodilo v kratkem času. S tem se moraš slej ko prej soočiti."
A ne le duševno zdravje, popustilo je tudi fizično; le nekaj tednov po predčasnem zaključku sezone si je Schlierenzauer strgal sprednjo križno vez v kolenu. Poškodba, ki za nekatere športnike pomeni tudi konec kariere, zahteva skoraj enoletno pooperativno rehabilitacijo. A če sta se denimo skakalci Ema Klinec in Urša Bogataj po tovrstni poškodbi vrnili še močnejši, se Schlieri, ki se je v tem času, ker naj bi odrasel, odpovedal temu vzdevku, ni.
Nestrpnost, slabost padlih šampionov
Pa ne le zato, ker je dvakratni zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala po poškodbi izgubil moč in vzletno dinamiko, v tem času so se korenito spremenili tudi sami smučarski skoki. Nove vezi in bolj oprijeti dresi težjim in višjim tekmovalcem, kakršen je 182 centimetrov visoki Schlierenzauer (pa tudi Peter Prevc), niso šli na roke. In tako je bil v naslednjih sezonah njegov najboljši uspeh v svetovnem pokalu končno 20. mesto po sezoni 2019/2020.
Koščki sestavljanke se nikakor niso zložili v uspešno celoto kot v prvem delu njegove kariere, a je leta 2019 prišel kanček upanja, ko je združil moči s svojim nekdanjim mentorjem Wernerjem Schusterjem. Ta je Schlierenzauerja tudi odkril in ga v srednješolskih letih treniral na športni gimnaziji v avstrijskem Stamsu, kjer je tudi najstarejši zimskošportni trening center na svetu. Schuster je bil sicer med letoma 2008 in 2019 trener nemške članske reprezentance, po ponovni združitvi moči s Schlierenzauerjem pa mu je bilo takoj jasno, kje je srž problema. "Absolutno preveč je nestrpen," je ugotavljal za švicarski Neuer Züricher Zeitung: "Serijski zmagovalci imajo vedno isti problem. Moraš jih imeti na povodcu, jih izjemno skrbno voditi, sicer se lahko zlomijo. Gregor stvarem ne daje časa, da dozorijo, z glavo rine skozi zid."
Tako je bil ob zaključku kariere nekdanji šampion sam sebi največji sovražnik, svoje sta lani dodala še okužba z novim koronavirusom in ponovna poškodba križne vezi. Tako je Schlierenzauer v minuli sezoni zbral vsega skupaj osem točk po zaslugi 24. in 30. mesta v Engelbergu. Skupno je to pomenilo delitev 65. mesta z Italijanom Giovannijem Bresadolo ob zaključku minule sezone. Boljših je bilo denimo kar deset Slovencev. Zaslužek z nagradami? 743 evrov. In ker tudi za v prihodnje ni kazalo nič bolje – maja je izpadel iz A-ekipe, s čimer se mu je dodatno izmikal tudi Peking 2022 –, odločitev Schlierenzauerja niti ne preseneča: "Zaradi premora ob poškodbi sem imel dovolj časa za razmislek in sem bil dovolj oddaljen od skokov, da sem se sprijaznil s preteklostjo in uvidel, kje sem zdaj. Konec aktivne kariere po vsem, kar sem lahko doživel kot vrhunski športnik, ni enostaven, vendar se odločitev zdi prava."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
