Zakaj pa smo se zapeljali na spodnjo postajo sedežnice? Tridnevna novinarska kolesarska tura na avstrijskem Koroškem se je začela v znanem smučarskem centru Mokrine (Nassfeld) s pisanim pogledom. V načrtu je bilo, da se bomo povzpeli na 1900 metrov visok vrh, in kot navdušen gorski kolesar sem bil nabrušen, da bomo pošteno zagrizli v strmino. Kar pa se je izkazalo za precej staromodno razmišljanje - traili, flowi in pumptracki že dolgo ponujajo raznovrstno in, kot kaže, vedno bolj priljubljeno adrenalinsko zabavo, pri kateri se kolesarji vozijo predvsem navzdol po bolj ali manj urejenih enoslednicah. V praksi je to pomenilo, da sem kot kolesarski dinozaver krst moderne dobe doživel na povsem naravnem trailu s snegom, blatom, koreninami in skalnatimi odseki. In preživel brez praske, prosim lepo. Le srce je razbijalo, kot da bi vozil na Zoncolan.
Najbolj raznolika kolesarska regija na sončni strani Alp
Po katastrofalni zimski sezoni, ko so bili zaradi epidemije koronavirusa hoteli zaprti in so veliki smučarski centri obratovali samo za domače goste, tudi turizem v Avstriji računa, da si bo rane zacelil s poletno sezono. Napovedi so spodbudne - ob ledeniškem Belem jezeru (Weissensee), ki je znano predvsem po drsanju pozimi, boste v juliju in avgustu težko našli še kakšno prosto sobo, rezervacije se hitro polnijo tudi v bližnjih Mokrinah. Mogočne gore in pomirjujoča jezera ponujajo idealno kombinacijo za preživljanje poletnih počitnic, a Avstrijci so že zdavnaj pogruntali, da je čudovita narava za privabljanje turistov predvsem kulisa, ki jo morajo ves čas dopolnjevati s prav tako atraktivno vsebino. Velik poudarek namenjajo kolesarski ponudbi, ki nagovarja najširši spekter želja - na svoj račun pridejo tako klasični gorski kolesarji kot ljubitelji vratolomnih spustov, priložnostni rekreativci na električnih kolesih in družine z otroki.
Dopustniška destinacija Mokrine - Belo jezero - Lesna dolina - Preseško jezero ponuja 46 označenih poti za gorsko kolesarjenje v skupni dolžini kar 950 kilometrov. Gre za največjo in najbolj raznoliko kolesarsko regijo na sončni strani Alp, se pohvalijo v turistični agenciji NLW iz Šmohorja (Hermagorja), ki nam je predstavila številne možnosti. V Mokrinah lahko kolesarite po nekdanjih tihotapskih poteh med Avstrijo in Italijo, poseben težavnostni izziv pa ponuja skoraj 50-kilometrska proga Nassfeld Pramollo Hero, ki vas vodi iz vasice Tröpolach (na 600 metrih nadmorske višine) do zgornje postaje sedežnice Madritsche (na 1900 metrih nadmorske višine). Za prevoženih 2311 višinskih metrov boste potrebovali železno kondicijo in okrog sedem ur. Pri raziskovanju številnih poti pa si lahko pomagate z gondolo Millenium Express, ki ima dve vmesni postaji, ali sedežnicami, ki prevažajo tudi kolesa.
Posebnost Mokrin sta tudi 11,7 kilometra dolga proga Lift & Bike Giro, ki predstavlja najdaljši spust v Alpah, in štiri kilometre dolga flow proga Mex-Line I iz Gmanberga v Tröpolach, kjer je spodnja postaja gondole. "Flow trail je primeren tako za začetnike kot bolj izkušene kolesarje, je izjemno zabaven. Imamo pa tudi težke in tehnično zahtevne traile za bolj izkušene kolesarje," ponudbo predstavi Christopher Puntigam iz agencije NLW. V Tröpolachu se lahko popeljete tudi po asfaltnem pumptracku.
Peš, s kolesom ali električno ladjico
Želja po kolesarjenju navkreber se mi je izpolnila ob Belem jezeru, ki leži v ozki globoki dolini na 930 metrih nadmorske višine in je najvišje koroško kopališko jezero. Jezero s tako čisto vodo, da jo lahko tudi pijete, je dolgo 11,6 kilometra in razdeljeno na dva dela - na zahodni strani so hotelski kompleksi s svojimi kopališči, medtem ko je ostali, večji del jezera pod okriljem naravnega in pokrajinskega varstva, kar pomeni, da lahko uživate v skoraj neokrnjeni naravi. Zahodna in vzhodna stran tudi nista povezani s cesto, tako da lahko z ene strani na drugo pridete samo s kolesom, peš ali z električno ladjico.
Z obale jezera v svet okoliških gora vodi enajst kolesarskih poti različnih zahtevnostnih stopenj. Najbolj priljubljena je 31-kilometrska krožna panoramska pot okoli jezera, med katero naredite okrog 880 višinskih metrov. Razgledi na turkizno jezero so res spektakularni, ob preveliki utrujenosti pa lahko pot tudi skrajšate in se del peljete z ladjico.
Zanimivo, da sem se tudi na tej turi počutil nekoliko kot kolesarski dinozaver - namreč skoraj vsi kolesarji, ki smo jih srečali, so vzpone premagovali z električnimi kolesi. Neizbežna revolucija v gorskem kolesarjenju je v Avstriji že precej dlje kot pri nas, kjer se število e-bikerjev sicer povečuje, a se zdi, da so še vedno v manjšini. Če imate električno kolo ali kondicijo za večji izziv, pa je ob Belem jezeru na voljo tudi Zlati krog v dolžini 70 kilometrov. Na poti okrog jezera se zapeljete še na štiri vrhove in pri tem naredite skupno 2164 višinskih metrov.
Koristni nasveti, kako peljati navzdol
Tudi ob Belem jezeru se nahaja kolesarski park za ljubitelje adrenalinskih spustov. Na vrh Naggler Alma se lahko povzpnete tudi s sedežnico, park pa ponuja tri proge enoslednice v dolžini okrog 3,5 kilometra. Primerne so tako za začetnike kot izkušene kolesarje. "Na kolesu bodite ves čas v napol stoječi preži, na zahtevnih odsekih pa se ne ustavljajte, ampak samo peljite," sem pred spustom poslušal dokaj preproste nasvete izkušenega vodiča, ki pa so se izkazali za zelo koristne. Proge sem se lotil sicer bolj previdno, a sem uspešno zvozil vse ovinke, ozke strme dele med drevesi in manjše skakalnice. Še najbolj me je presenetilo, kako naporen je spust - ker na kolesu skoraj ves čas stojiš, so obremenjene mišice na nogah in rokah, zelo aktivni pa so tudi možgani, saj moraš biti ves čas povsem zbran in pozoren na progo. Kdo bi si mislil, da me bodo pri downhill kolesarjenju noge bolj pekle kot pri "mučenju" v klance.
Kdo bi si mislil, da me bodo pri downhill kolesarjenju noge bolj pekle kot pri mučenju v klance
Zadnji dan smo se zapeljali še po delu ravninske kolesarske poti R3 ob reki Gail, ki je primerna tudi za družine. V dolžini 96 kilometrov poteka od Koče-Mute (Kötschach-Mauthen) do Beljaka, je večinoma asfaltirana, za dele poti si lahko pomagate s kolesarskimi avtobusi, domačini pa priporočajo, da si vzamete čas tudi za postanke na kmetijah, kjer se lahko okrepčate z lokalno pridelanimi dobrotami.