Fordov courier ni povsem nov avto. Ta naziv so fordovci uporabljali že v prejšnjem stoletju za različne tipe delovnih vozil po vsem svetu, leta 2014 pa je luč sveta za evropske kupce ugledala tako imenovana sodobna verzija tega avtomobila, katere tehnično osnovo so vzeli od takratne fieste oziroma B-maxa. Po desetletju so fordovci na evropske trge pripeljali korenito prenovljeno verzijo in z njo imajo zelo velike ambicije. Po tihem si želijo, da bi bil ta avto v zelo kratkem času med najbolje prodajanimi Fordovimi avtomobili. Tudi v Sloveniji. Načrt predvideva, da bi do konca leta na ceste poslali 320 potniških in 160 tovornih courierjev.
Kratek krog po gorenjskih cestah je bil dovolj dober dokaz, da so fordovci svoje delo opravili zelo korektno. Treba je že takoj na začetku razčistiti, da ta nima nikakršne povezave z nemškim partnerjem in da gre za povsem samostojen produkt Forda. Avto temelji na Fordovi globalni platformi, ki mu omogoča vgradnjo bencinskih, dizelskih in električnih motorjev, hkrati pa so tamkajšnji mojstri poskrbeli za svež in zelo všečen zunanji videz, ki ga v potniški verziji lahko kupec kombinira z dvema barvama (paket Active). Nova izdaja je prinesla nekaj dimenzijskih sprememb. V potniški in tovorni verziji je na voljo zgolj z eno dolžino oziroma medosno razdaljo (4,33 metra dolžine in 2,69 metra medosne razdalje) in prav na ta račun so fordovci uspeli povečati prtljažni prostor. Pri tourneu courierju prtljažnik v osnovi meri 1188 litrov, s preklopom naslona zadnje klopi pa je mogoče prostor povečati na zajetnih 2162 litrov.
Tovorni transit courier ima po novem za 18 centimetrov povečano skupno dolžino tovornega prostora (1802 milimetra), novo zadnje vzmetenje z blažilniki v kotih vozila pa povečuje širino tovornega prostora med notranjimi obodi koles na 1,22 metra. V praksi to pomeni, da lahko kompaktni dostavnik zdaj prevaža dve evro paleti. Skupna prostornina tovornega prostora znaša 2,9 m3, kar je za četrtino več kot pri predhodniku. Nakladalno zmogljivost je mogoče povečati z odprtino v predelni steni, ki omogoča prevoz predmetov, kot so deske ali cevi z dolžino več kot 2,6 metra. Kar se tiče nosilnosti in vleke prikolic, se ta spreminja glede na pogonski sklop. Največ uporabnik dobi z izbiro dizelskega motorja, saj je nosilnost omejena pri 845 kilogramih (700 kilogramov pri električnem modelu), vleka prikolice z zavorami pa pri 1100 kilogramih (750 kilogramov pri električni verziji).
Potniška kabina je povsem nova in deležna novih kakovostnih materialov, urejena ima številna odlagalna mesta, več je udobja in ne nazadnje tudi več funkcionalnosti. Lahkoten dostop do druge vrste sedežev omogočajo drsna vrata na obeh straneh. Na prvi vožnji najprej občutim prijetno mehkobo sedežev, kar se tiče voznikovega delovnega okolja, je ta primerno digitaliziran z osrednjim 12-palčnim zaslonom na dotik in izboljšanim infozabavnim vmesnikom Sync4, tu pa so še digitalni merilniki in veliko fizičnih gumbov.
Potniški courier ima na voljo le 92-kilovatni bencinski litrski trivaljnik, ki ga kupec lahko kombinira s šeststopenjskim ročnim menjalnikom ali s sedemstopenjsko avtomatiko, medtem ko ima tovorni transit courier večji razpon motorne ponudbe. Slednja je sestavljena iz omenjenega litrskega trivaljnika s 74 ali 92 kilovati moči, dodatno pa je v ponudbi še 1,5-litrski štirivaljni dizel s 74 kW in z ročnim šeststopenjskim menjalnikom. Kot že omenjeno, bo ta na voljo kot baterijsko vozilo (100kW elektromotor), a šele v prihodnjem letu.
Cenovno se courier uvršča pod svojega večjega brata connecta, ki si platformo deli s Volkswagnovim caddyjem, a imata oba zelo podobne tekmece. Kot najbližjega courierju fordovci vidijo citroena berlinga in vse njemu podobne klone. Vstopna cena za tovornega znaša 21.250 evrov, za potniškega pa 24.600 evrov.
