Andreja Kutin
Štorklje nosijo dojenčke, podnebne spremembe pa štorklje, bi lahko parafrazirali dogajanje, ki ga že nekaj let spremljajo slovenski ornitologi. No, pravzaprav desetletij. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je namreč že 26. leto zapored opravilo popis belih štorkelj v Sloveniji in letošnje leto jih je znova presenetilo z novimi rekordi. Zabeležili so namreč največ gnezdečih parov in največ mladičev bele štorklje doslej. Podatki bodo znova vključeni v mednarodni cenzus bele štorklje.
Ocenijo tudi gnezda
Da te ptice gnezdijo globoko v zgodovini slovenstva, pričajo še številna stara poimenovanja zanje - bogdal, štrk, štrok, roda, žabogolt (četudi žabe niso glavna sestavina jedilnika belih ptic). Ravno zaradi povezanosti in navezanosti prebivalstva na markantno vrsto je popis bele štorklje poleg naravoslovnega ekološkega preštevanja deloma tudi družboslovno dejanje, zgodbe o štorkljah še živijo tam, kjer gnezdijo od nekdaj, nove nastajajo tam, kjer so se naselile sedaj.
Vseslovenski popis bele štorklje namreč društvo izvaja že od leta 1999, ko štorkljam ni šlo prav dobro. A kot je v sporočilu za javnost pojasnila Urška Gajšek, gre za enega od njihovih popisov z najdaljšo zgodovino, izvajajo pa ga po mednarodno uveljavljeni metodi: "Med popisom obiščemo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverimo gnezditveno uspešnost. Izvajamo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejemo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki nam vsako leto sporočajo dragocene podatke, ki jih na popisu ni možno pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih," je navedla Urška Gajšek in dodala, da si vedno podrobno ogledajo tudi gnezdo in ocenijo, če je stabilno in varno. Stara gnezda lahko namreč dosežejo tudi težo 500 kilogramov, tako kot hiše pa lahko dotrajajo, zato je društvo izvedlo že lepo število akcij, s katerimi so učvrstili gnezda, nekakšna delovna akcija za štorklje torej.
Živi do 22 let, lahko pa dočaka tudi več kot 30 let.
Dovolj toplo, da se izognejo jugu
Bili so časi, ko štorkljam ni šlo prav dobro. Še ena od Doppsovih akcij je odstrla podrobnosti selitev štorkelj; leta 2020 in 2021 so z napravami GPS opremili več mladih štorkelj in tako omogočili vpogled v njihove selitve. Srečkova pot se je nesrečno končala septembra 2020, zanj je bila usodna plastična vrečka v Tuniziji, Lolo je septembra 2020 blizu Istanbula zbil avtomobil, Čarlija je v Sudanu ustrelil kamelji pastir. Usoda Ota je neznana, za njim se je v Čadu izgubila vsaka sled, so poročali doppsovci takrat. Najbolj nevaren je torej zanje jug. In tej nevarnosti se lahko danes izognejo.
Že lani, ko je društvo praznovalo 25-letnico vseslovenskega popisa bele štorklje, so jih prijetno presenetile z rekordno zasedenostjo gnezd, saj je v Sloveniji gnezdilo kar 300 parov. Letos so padli novi rekordi, ne le pri zasedenosti gnezd, temveč tudi v številu vzletelih mladičev. V Sloveniji je namreč gnezdilo 311 parov, iz gnezd pa je poletelo rekordnih 673 mladičev. Nazadnje so največji gnezditveni uspeh beležili leta 2020, ko je prvič poletelo 596 mladičev, letos pa torej kar 77 več.
Pri tem je letos še posebej zanimivo, da so se številne štorklje vrnile iz prezimovališč prej, kot je običajno, saj so bila prva gnezda zasedena že v prvi polovici februarja, običajno pa se štorklje vrnejo marca, večinoma celo v drugi polovici tega meseca. Številni pari so tako zelo hitro začeli z gnezditvijo, njihovi mladiči pa so poleteli tudi dva do štiri tedne prej kot običajno.
Kot je pojasnil direktor Doppsa in začetnik nacionalnega popisa Damijan Denac, je bela štorklja vrsta, ki dobro izkorišča podnebne spremembe. Ustreza ji namreč vroče in suho podnebje, zaradi milih zim pa spreminja selitvene vzorce. "Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj, zato je tako uspešna," je dejal Denac.
Ključni mesec je maj
Kljub temu da je bila lanska zasedenost gnezd primerljiva z letošnjo, je lani poletelo bistveno manj mladičev, in sicer 473. Eden glavnih razlogov je bilo hladno in deževno vreme v maju, v tem obdobju pa mladiči še nimajo razvite lastne regulacije telesne temperature, zato v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko mladičev pogine.
V takem vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja preostalih mladičev v gnezdu. Ko so mladiči že večji, ima na njihovo preživetje vreme manjši vpliv, so še pojasnili v društvu.
"Za razliko od splošnega prepričanja, da se bela štorklja hrani le z žabami, glavnino plena štorkelj predstavljajo velike žuželke (kobilice, hrošči) in mali sesalci (miši, voluharice, krti itd.). Tudi deževniki in plazilci (kače, kuščarji) so pogost plen štorkelj, sploh slednje je bilo nekdaj povšeči ljudem, ki so nekoč kače imeli za hudičeve živali. Pogosto lahko več štorkelj v skupini opazimo na pravkar košenem travniku ali ravno orani njivi, kjer sledijo traktorju in izkoriščajo kratkotrajno obilje plena. Hrano iščejo v neposredni bližini gnezda, redkeje pa tudi do 3000 metrov zračne razdalje od gnezd. Je selivka, ki se seli izključno zaradi pomanjkanja hrane v zimskih mesecih. Zaradi vedno milejših zim zadnja leta posamezne štorklje prezimujejo v Sloveniji. Štorklje iz zahodne Evrope prezimujejo kar v južni Španiji ali Zahodni Afriki (selijo se preko Gibraltarja), medtem ko se naše selijo čez Balkanski polotok in Bosporja v podsaharsko Afriko. Pred selitvijo se bele štorklje združujejo v velike jate že avgusta. Tisoče selečih se štorkelj lahko občudujemo med jadranjem nad Bosporsko ožino. Živi do 22 let, lahko pa dočaka tudi več kot 30 let," še opišejo veliko belo ptico s črnimi letalnimi peresi doppsovci.
