Uroš Gramc
Električna kolesa že lep čas niso več novost, tovrstna rekreacija je vse bolj razširjena, pa ne le pri ljudeh v zrelem starostnem obdobju, ampak tudi pri mlajših. Motorje v aluminijaste, karbonske okvirje so namestili že v praktično vse tipe koles, zato se ponuja široka paleta možnosti, izbira pa je odvisno od nas, od tega, kaj želimo z njimi početi. Lahko nam samo pomagajo premagati daljše razdalje, maraton okoli Pohorja je na primer priložnost v soboto, če dvomite, da zmorete z zgolj svojimi nogami. Lahko z njimi dosežemo vrh kakšnega vzpona bistveno prej in s tem občutimo, kako na takšnih cestah hitrost doživljata Roglič in Pogačar. Ali pa se zapodimo v neznano, poskušamo premagati, kar se nam je s kolesom zdelo nemogoče.
Konjiček konj
Odločil sem se za slednje, povsem spontano, če se je že ponudila priložnost za preizkus tovrstnega konjička pod znamko Econo, ki ga izdelujejo v mariborskem podjetju Comtron. Dobil sem gorsko kolo model Equus. "Konj," je poslovenil vodja oddelka Econo Marko Selar. "Tako se mu reče ali sem jaz konj?" se pošalim. Mogoče oboje, a ne bi zdaj o tem. Ima pa kar nekaj (konjskih) moči ta stvarca, da te lahko popelje kar naravnost proti vrhu Pohorja. Najprej sem jo sicer mahnil po gozdni makadamski cesti mimo spodnje postale vzpenjače do Trikotne jase, še prej pa sem se spoprijateljil z "mašinco" na ravnini.
25 kilometrov na uro je maksimalno dovoljena hitrost
Na pravcatem računalniku na krmilu najprej izbereš, koliko pomoči želiš. Vsaj malce elektrike je dobrodošle na ravnini, nastavim na ekonomski način, ker so kolesa precej težja od običajnih. Sledijo si načini Normal, Sport, Turbo in Smart, ki najbolj pomaga, ko najmočneje pritiskaš. Kjer ni klancev, bistvene razlike med njimi ni, saj marsikje že z ekonomskim načinom dosežeš (omejeno) maksimalno hitrost 25 kilometrov na uro, ob pogonu Turbo pa se lahko konkretno mučiš, vendar ne prideš do 30. Drugače je bilo na Pohorju. Dvanajst kilometrov na uro v turbo razpoloženju s precejšnjo lahkoto, osem na eko prav tako in pet brez baterije, pa ob tem umiraš.
Bolj zanimivo, bolj nevarno
A pozor, več je pomoči, krajša je pot. Precej močna baterija, za 870 Wh, je deklarirana za 200 kilometrov, je povedal Selar. Meni je za slabih 20 kilometrov že pobralo črtico (od petih) na monitorju, a sem ob tem premagal skoraj 600 višinskih metrov, kar ni malo. "Vsa čast," se je poklonila obiskovalka Pohorja, ko sem ga od Trikotne jase kar direktno nažgal do koče Luka. "Imam elektriko," sem odvrnil. "Saj je vseeno," je vztrajala. Je bilo kar zabavno, četudi naporno, ko si tako organiziraš dopoldan.
Kolesarska trgovina kot avtosalon
Kolesarska industrija se je v zadnjih letih močno posodobila in kupcem približala tudi pri prodaji. Ponekod je že kot v avtosalonih, kjer lahko izbereš vsak detajl in ustvariš svoje vozilo. Pri Econu ponujajo, da sam izbereš vrsto gume, krmila, tudi motorja, ponekod pogonski jermen ali verigo in notranje ali zunanje prestave, zunanjo ali integrirano baterijo, njeno moč, zato lahko iz kolesa z enakim okvirjem nastane gorsko, mestno ali treking kolo. "Pred osmimi leti smo začeli zgodbo Econo, vizija je bila proizvajati baterije. Ker smo kolesarji po duši, smo začeli tudi distribucijo navadnih koles, ko pa smo se od drugih veliko naučili, smo rekli, da bi radi začeli nekaj svojega," je razvojno pot dela podjetja Econo, ki precej sodeluje z drugimi slovenskimi visokotehnoškimi, in v katerem je zaposlenih dober ducat ljudi, na kratko orisal Marko Selar. Lani so izdelali skoraj tisoč koles in jih ne prodajajo več le sami, ampak večino prek partnerjev.
To bi lahko bil moj "fun bike", sem pomislil, če bi le bil denarnici prijaznejši ... Pri "Lukeju" mi je bilo malo žal, da se nisem boril za polnovzmeteno gorsko kolo, ki je menda še prototip. Vožnja z njim navzdol bi bila bolj zanimiva, a morda je bilo tako pametneje. Varnostni vidik je na splošno premalo poudarjen, sploh pri električnih kolesih. Precej je nesreč, tudi z najhujšimi posledicami niso redke. Konjički, ki so nekaj med kolesi in motorji, dajo namreč le dodaten pogon, ne tudi veščin. Predvsem pri tistih, ki pred to noviteto niso kaj prida poganjali pedalov, znajo biti največje težave. Na spustih, v ovinkih, na drugih nevarnih točkah, tudi v križiščih ...
Stara kolesa v novo preobleko
Električnih koles je na cestah in brezpotjih vse več. Za tiste, ki še niso poglobljeno seznanjeni s to vrsto zelene mobilnosti, bo mogoče zanimiva informacija, da je motor lahko nameščen v pogonskem delu ali na zadnjem kolesu. "Centralni motor dela na osnovi senzorja pritiska, glede na moč pedaliranja. Bolj pritisneš, bolj pomaga. Na zadnjem kolesu pa daje bolj motoristični občutek," je povedal Selar. Za slednjo možnost bi se v vsakem primeru odločil pri njihovem cruiser modelu Mare (v motorističnem svetu bi bil to "chopper"), ki se mi za vsakdanjo, sploh nedeljsko vožnjo, najbolj dopade. Tovrstna kolesa (različnih proizvajalcev), ki smo jih najprej zasledili v ameriških filmih nekje v sedemdesetih letih, je bilo zaradi širokih gum, masivnega okvirja in precejšnje teže vselej težko poganjati, a novi časi znajo to spremeniti. Zato morda pri meni čas za električno kolo pride prej kot na - stara leta.
