Po uspešnem zaključku stodnevnega obdobja in ko opravi poletni umik v Katsuragawi, lahko gyoja zaprosi vodstvo ustanov na gori Hiei, da mu dovolijo spopad s tisočdnevnim obdobjem (sennichi kaihogyo). Za kaj takega mora pretrgati vse družinske vezi, se umakniti za dvanajst let in prestati temeljito zaslišanje sveta starešin gyojev. Če je izbran, sledi maratonski menih programu, ki ga navajamo v tabeli.
Smrt še nikoli ni bila tako blizu
Zadnja večerja
Nekaj tednov pred doirijem razpošlje vabila svečenikom tendaija: "Ne morem izraziti veselja, ki me navdaja, ker ste mi dovolili, da se preizkusim v doiriju. Neumni menih se zaobljubljam, da bom v želji postati eno z velikim in edinim Fudō Myōōjem iskreno spoštoval devetdnevni post za očiščenje telesa in duha. Prosim, pridružite se mi na poslovilni večerji."
Menihi maratonci z gore Hiei
Slovenski prevod knjige Johna Stevensa Menihi maratonci z gore Hiei je izšel pri založbi Ciceron, kjer jo bralci Večera lahko naročijo s 15-odstotnim popustom za 20,40 evra. Naročila: 031 343 837, zalozba@ciceron.si ali www.ciceron.si.
Skozi kožo posrkajo dež in roso
Na post se gyoja pripravlja z zmanjševanjem vnosa hrane in vode že nekaj tednov pred doirijem in običajno se v tem obdobju omeji na preprost obrok s testeninami, krompirjem in juho. (Na poslovilni večerji se praviloma ne dotakne ničesar.)
Prvi dan poteka brez zapletov, drugi in tretji dan pa ga sem in tja obide slabost. Do četrtega dne občutek lakote običajno že izgine. Vendar pa je petega dne gyoja že tako dehidriran, da se mu slina v ustih posuši in začne okušati kri. Da bi se mu ne zlepile ustnice, si jih lahko od petega dne naprej poplakne z vodo, vendar mora vsako kapljico izpljuniti nazaj v skodelico. Neverjetno, toda v skodelico pogosto izpljune celo več tekočine, kot je je popil. Kapljice, ki gyoju ostanejo na jeziku, so kot najslajši nektar.
Najtežji izziv ohranjanje predpisane drže
Namen obreda doiri je soočenje gyoja s smrtjo. Brez hrane, vode, počitka ali spanja mora vzdržati skupno sedem dni in pol (182 ur). Legenda s Hieija pravi, da je obred doiri prvotno trajal deset dni, ker pa so skoraj vsi menihi ob tem umrli, so ga nekoliko skrajšali. Poleg tega so ugotovili, da so vlažni poletni meseci preveč nevarni. Novejši letopisi omenjajo smrti dveh menihov in oba sta obred izvajala avgusta - odpovedali so jima notranji organi.
Vsi gyoji se strinjajo, da najtežji preizkus doirija nista lakota in žeja, pač pa držanje glave pokonci in ohranjanje budnosti. Na tej točki je morda zanimivo omeniti primerjavo z izdelovanjem Budovega kipa. Najtežji del je rezljanje glave; če ta med rameni in na vrhu telesa ni primerno uravnotežena, bo prej ali slej odpadla. Tudi za gyoja je najtežji izziv nenehno ohranjanje predpisane drže.
Med doirijem se pri gyojih razvije izjemna občutljivost. Slišijo lahko, kako odpada pepel s paličic kadil ter vrsto drugih, običajno neslišnih zvokov, ki prihajajo z okoliških gora. Nič nenavadnega ni, če zavohajo hrano, ki jo pripravljajo več kilometrov daleč, in če zaznajo žarke sončne in lunine svetlobe, ki pronicajo globoko v temno notranjost templja. Na deveti, zadnji dan, se gyoja ob treh ponoči še zadnjič odpravi na pot do vodnjaka Aka. Za ogled velikega finala se zbere velika množica približno 3000 tendaijevskih svečenikov in laičnih vernikov.
Vrnitev iz stanja "živega mrtveca"
Pot do vodnjaka in nazaj, za katero je gyoja v prvih dneh potreboval 15 minut, zdaj zaradi oslabelosti traja celo uro. Po vrnitvi v dvorano se gyoja usede pred oltar, skloni glavo, medtem pa preberejo uradni dokument templja Enryakuji, ki oznanja, da je post zaključen. Gyoja nato prejme ho no yu, poseben zdravilni napitek za poživitev. Zadnjo oviro predstavlja trikratni obhod po dvorani. Ko je zaključeno tudi to, se gyoja vrne iz stanja "živega mrtveca" kot sijoč togyoman ajari, "sveti mojster stroge prakse".
Večina gyojev je pripovedovala, da so ob prihodu iz templja na verando za sekundo ali dve izgubili zavest, kar je očitno znamenje nenadnega prehoda iz smrti nazaj v življenje.
Kot so ugotavljali zdravniki, ki so jih pregledovali po zaključku doirija, so se pri gyojih pojavljala mnoga "mrtvaška" znamenja. Bolj ko se doiri približuje zaključku, bolj se pri gyojih pojavlja občutek prosojnosti. Ničesar nimajo več v telesu: vse, dobro, slabo in nevtralno, so že izločili in svoj obstoj začutijo v kristalni čistosti.
