Klasični roman pisateljice George Eliot iz leta 1861 z naslovom Silas Marner: tkalec iz Raveloeja vsebuje fantastičen odlomek, v katerem mlada ženska tarna nad tem, kako se želijo ljudje, ki jih "nič ne srbi ali boli", počutiti "bolje kot dobro". Opazka, ki je nastala več kot sto let pred razcvetom velneške industrije, torej ekskluzivnih fitnesov, samopomoči, nešteto različnih prehranskih dopolnil in tako naprej, se zdi danes prav preroška. Sedaj se je o tej temi razpisal najbolj znan zdravnik v Avstraliji, dr. Norman Swan, ki ima za sabo skoraj 40 let komentatorskih izkušenj pri avstralski televizijski hiši ABC. Svojo novo knjigo z naslovom So you think you know what's good for you? (Torej misliš, da veš, kaj je dobro zate?) je označil kar za "ultimativni zdravstveni vodnik".
Kljub vzvišenemu naslovu in nekaterim manjšim pomanjkljivostim, ki se jim bomo posvetili v nadaljevanju, knjiga ponuja dobrodošlo mero zdravega razuma in nasvete za bolj zdravo življenje, ki temeljijo na znanosti. Poleg tega pa je avtor postregel tudi z nekaterimi presenečenji, kot so napotki, kako lahko mladi pripadniki skupnosti LGBTQ drugim razkrijejo svojo spolno usmerjenost. Morda najmočnejše sporočilo knjige je osrednja misel, da se je v zvezi z zdravjem bolje osrediniti na celotno sliko in se ne obremenjevati z malenkostmi. Pozabite torej na hranila in raje delite pošten obrok z ljubljenimi osebami, kajti "socialna povezanost je temelj dobrega počutja".
Dovolj nakladanja o velnesu
Eden največjih mitov, ki jih Swan ovrže že na začetku knjige, je "trapasta zamisel", da je velnes nekakšno stanje trajne blaženosti, h kateri bi morali vsi stremeti. Velnes in dobro počutje, pojasni, sta minljiva pojava, ki ju cenimo ravno zato, ker izstopata. Razen tega, da tu in tam razbije kakšen mit, Swan v knjigi pokriva tudi teme, o katerih je bilo že marsikaj povedanega: sladkor uničuje zobe, z uživanjem zdrave prehrane, telovadbo in omejevanjem pitja alkohola povečate verjetnost, da boste dlje časa ostali zdravi ... Vse to smo že večkrat slišali, a nič ne škodi, če se nas ponovno opomni.
Že ob branju prvih nekaj strani sem moral poseči po mandarini. Na drugi dan prebiranja sem se odločil, da bom skočil s kavča, nehal brati George Eliot in začel telovaditi. Po treh dneh pa sem domačo shrambo založil s česnom in pri večerji z družino razpravljal o prednostih uporabe ekstra deviškega oljčnega olja.
Hrana, modne muhe in post
Najboljši del knjige obravnava hrano. Med analizo različnih prehranskih modnih muh, ki smo jim bili skozi leta priča, ponudi Swan preprost nasvet: večji kot je delež rastlin v vaši prehrani, tem bolje. Klasična sredozemska prehrana z oljčnim oljem in obilico listnate zelenjave dobi zato velik plus. O veganskem postu, ki sicer ni dobro znanstveno podprt, vseeno meni, da ga je vredno poskusiti. Živilskim dodatkom in obogatenim živilom je precej manj naklonjen, saj zanje pravi, da so namenjeni bolj oglaševanju kot pa zdravemu prehranjevanju.
Vitaminske in mineralne dodatke pa Swan označi kot večmilijardno industrijo, ki ne temelji na znanstvenih dokazih in je v veliki meri prevara.
Prijetno presenečenje
Kljub temu da Swan sprva obljubi, da v knjigi ne bo pisal o prigodah ljudi, se v njej pojavi kar nekaj avtorjevih anekdot, kar bo zagotovo razveselilo njegove navdušence. Tako na primer izvemo, da skoraj nič ne spi, a si vsak dan privošči dremež, sovraži mandlje, poskuša zmanjšati svoj vnos soli in da se je nekoč posvetoval z dietetikom, ki mu je dejal, da je ves čas tako lačen, ker da preveč jé. Precej bolj resne so zgodbe o njegovem otroštvu in odraščanju na sivem Škotskem z očetom, ki "ni imel pojma o vzgajanju otrok", med drugim nam ponudi vpogled v leto trajajočo bitko s tesnobo, ki so jo povzročile bolezen, osamljenost, bolečina in izguba bližnje osebe.
V eni izmed najbolj ganljivih zgodb Swan pripoveduje, kako je pri štirih letih z očetom obiskal božični sejem. "Bedasti oče" ga je proti njegovi volji posedel na prehiter vrtiljak, sinove prestrašene krike pa je zamenjal z vriskanjem od navdušenja. S to anekdoto želi poudariti, da je lahko izredno stresno, kadar nimamo nadzora nad situacijo. To zamisel pozneje naveže na družbene strukture, za katere pravi, da lahko spodkopljejo naš občutek nadzora. Obenem tudi ugotavlja, kako zelo vpliva na naše počutje delo vlade na področjih stanovanjske, izobraževalne in gospodarske politike, saj najnovejše ocene kažejo, da si tri milijarde ljudi ne more privoščiti zdrave prehrane zaradi kombinacije visokih cen in nizkih dohodkov.
Nekaj besed o seksu
Eno od poglavij je posvečeno spolnosti in je prav tako opremljeno z dobro mero zdravega razuma. Avtor se sprašuje, ali bi bilo pri pornografiji smiselno uvesti sistem ocenjevanja primernosti vsebine, močno zagovarja uporabo kondomov in svari pred lepotnimi posegi na genitalijah. Zlasti hvalevredno je, da izpostavi pomen klitorisa, ki se ga v medijih na žalost še vedno vse preveč pogosto zapostavlja. "Velika večina žensk ne doživi orgazma zgolj s penetracijo," opozarja Swan, "saj ga najpogosteje povzroči stimulacija klitorisa."
Naslovi tudi navado, da se ženske težave s spolnostjo prepogosto označuje kot zdravstvene težave. "Morda boste rekli, da sem ciničen, toda izumljanje imena za neko težavo je prvi pogoj, da lahko farmacevtska industrija začne zanjo razvijati zdravilo," je kritičen Swan. In popolnoma prav ima.
V moji knjigi Sex, lies and pharmaceuticals (Seks, laži in zdravila) sem poročal o tem, kako so strokovnjaki na področju spolnosti v sodelovanju s farmacevtskimi družbami večkrat poskušali izumiti nove kategorije bolezni in tako ustvariti nova, več milijard evrov vredna tržišča.
V drugi knjigi z naslovom Selling sickness (Krošnjarji z boleznijo) pa sva z Alanom Casselsom razkrila, kako pogosto se pravzaprav v medicini srečamo s tako imenovanim problemom medikalizacije.
Nekaj neusodnih napak
Pri branju me je nekoliko zmotila struktura knjige, saj vsebuje veliko kratkih zalogajev, ki občasno niso prav smiselno povezani v celoto, prav tako se mi je na trenutke zazdelo, da so bili nekateri deli napisani v naglici. Odsek o vplivu ekranov in pametnih naprav na zdravje je bil recimo dolg le sedem strani, medtem ko je bilo nekaterim drugim temam namenjenih kar 70 strani.
Moteča je tudi avtorjeva navada, da virov ne navaja sproti, kar pomeni, da kljub obilici virov na koncu knjige nisem mogel razpoznati, katere od trditev so podkrepljene z dejstvi, katere pa predstavljajo Swanovo analizo. Še nekoliko bolj zaskrbljujoče se mi zdi, da bi lahko poglavje o tem, kako dlje časa živeti mladostno, dodatno pripomoglo k nezdravemu spremljanju dejavnikov tveganja, kot so telesna teža, krvni tlak in raven holesterola.
Ljudje, ki so pretirano zaskrbljeni glede zdravja, so že tako tarče neuravnoteženih oglasov pod krinko novinarstva, ki nam čedalje pogosteje pravijo, da se moramo iti testirat, da bi odkrili zgodnje znake bolezni srca, demence in rakavih obolenj, ne da bi omenili morebitne negativne posledice, kot sta nepotrebno zdravljenje in postavljanje diagnoz, ki lahko povzročita več škode kakor koristi. Swan se sicer tu in tam malenkost obregne ob oglaševanje farmacevtske in prehrambne industrije, vendar se ob tem ne spušča v podrobnosti. V tej knjigi denimo ne boste zasledili besede o tem, kako je komercialno financiranje omajalo verodostojnost medicinskih raziskav. Prav tako ne boste izvedeli o globalnih kampanjah, kot je pobuda britanske medicinske revije BMJ, ki se zavzemajo za večjo neodvisnost zdravstva in zbiranje bolj zaupanja vrednih dokazov.
Za nameček Swan občasno navdušeno hvali učinkovitost zdravil proti depresiji, visokemu krvnemu tlaku in visokemu holesterolu, ne da bi hkrati poudaril nevarnosti prediagnosticiranja, prekomernega testiranja in nepotrebnega zdravljenja.
A ne želim biti preveč pikolovski. Knjiga v ospredje postavlja pomen konteksta in nas opozarja, naj se ne pustimo zamotiti z nepomembnimi podrobnostmi, v zaključku pa nas svari, da smo vsi v nevarnosti, da bomo "vedeli čedalje več o čedalje manj". Kajti, kot nas opominja Norman Swan, je v zvezi z našim zdravjem bolje, da se poskusimo počutiti "še kar v redu", kot pa da se za vsako ceno trudimo biti "bolje kot dobro".
- Avtor Ray Moynihan je docent na avstralski univerzi Bond.
