(V KOZAREC) Rozeji so poleg mehurčkov najprimernejši odgovor za vse hedoniste v teh vročih dneh

David Vasiljevič
02.08.2020 04:00

Poletje doma … Ni pod soncem ga junaka, ki letos ne bi želel premešati vseh 2020 kart in udariti kakšno novo partijo. Teta Corona, kot Bariccova svila mehak dež, poletna pripeka, rožnati oblaki, niz fotografskih bliskavic na nebu, črne nevihte, trobentast veter, skratka neurje, in potem v hipu znova dih poletja. Mar bi Fran Levstik danes Vidku namesto srajčice raje dal sešiti rožnato masko? Vse se spreminja, tudi navade, a naj pri vinu ostanejo, kot morajo biti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Poletje je čas za roze. Če ima resna vinska bukleta tristo strani, jih bo rozeju namenjenih le nekaj. Pa ne zato, ker več ni treba, ampak zato, ker se temeljno znanje in zakonitosti pridelave v celoti obravnavajo pri preostalih dveh barvah. Morda je res, da je roze, gledano izključno tehnološko, kot nekakšno vmesno vino med belim in rdečim, a ne zato, ker nima lastnih zakonitosti, temveč zato, ker zahteva znanje tudi iz obeh drugih vin, da ga sploh zmoremo pridelati.
Rozeji so poleg mehurčkov najprimernejši odgovor za vse hedoniste v teh vročih dneh. Ob njih ne potrebuješ razmisleka, saj te mirno spremljajo in dopolnjujejo ideje, kaj vse boš v prihodnosti spremenil. Kličejo po še ...

Kaj je roze

Cviček, maceriran sivi pinot in recimo bledo rožnat kozarček modre frankinje. Trije na odtenek enaki kozarci, a tri povsem različne zgodbe, ki jih moramo ločiti, in obenem tudi opozoriti, če so predstavljene drugače.

Kako je z rozeji v svetu

Rose, rosado, rosato, blush je v bistvu mogoče pridelati po vsem svetu, kjer terroir in naravne danosti omogočajo vzgojo rdečih sort. Sprehod skozi zgodovino nam priča, da so tudi prva rdeča vina močno spominjala na rozeje, saj še niso poznali maceracije, s katero so doumeli, da je prav ta ključna, ki poglablja odtenke. S pričetkom pri starih Grkih pa vse tja do Rimljanov in njihove Provincie Romane, kot so rekli današnji Provansi.
Če pogledamo mehurčkasto Šampanjo, ki je danes glavni protagonist pridelave penečih vin, je njena preteklost mirnejša. Stremeli so k temu, da bi ujeli Burgundijo, ki je takrat veljala za pojem vrhunskih rdečih vin, a so bila tista v Šampanji bolj bleda, rožnata in so težko tekmovala s slavno sosedo. Zatorej so ubrali bližnjico in pogosto dodajali rdeči ribez, da so pridobili pri barvi. Vzpon pridelave roze vin se je pričel šele globoko po drugi svetovni vojni, kjer je imela pomembno vlogo Portugalska s svojim sladkim rozejem (Mateus).

Uganite, kaj pokuša sloviti igralec Gerard Depardieu
Tobias Schwarz
Zraven pa kakšen francoski sir
Profimedia

Še nekaj roze porok

Lahkotni in suhi rozeji se vedno odlično podajo s 1000 in enimi testeninami, rižotami, školjkami in, zanimivo, tudi z nekaterimi vrstami kozjega sira. Malce kompleksnejše inačice z višjim alkoholom in telesom nam dajejo vrhunske pairinge s tuno, račko, fazanom in drugo temno perutnino, ne pozabimo še na brie ali camembert …
Kakšen off-dry roze, torej na meji med suhim in polsuhim, ki pri nas velja za priljubljeno folkloro, lahko mirne duše zamenjamo za kakšen ne preveč sladek sadni desert, še posebno pri uporabi jagod ali podobnega jagodičevja.
In razodetje izpred mnogih let … Duel dveh radičev (treviso in rdeči) v kremni juhi s krutoni kozjega sira in svež štajerski roze. Komplementarna poezija ...
Vsaka zgodba ima svoje pero.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.