Letošnja velika noč … Nekako v sebi smo upali, da bo lanska zaprta izkušnja enkratna, a smo se ušteli. Mar čakamo novo vstajenje?
Velika noč je praznik, ko se zbere vsa družina in stari običaji znova oživijo. Najprej v košarah in kaj kmalu na mizah nas razveselijo velikonočne dobrote, kot so dišeča potica, pirhi, šunka, manjkati pa ne sme niti kapljica dobrega vina.
Vino smo doslej najpogosteje omenjali kot samostojno pijačo, saj zavoljo različnega terroirja in stila pridelave ponuja ekstremno paleto okusov za najrazličnejše kulinarične, hedonistične, a tudi praznične naslade. Peneča, bela sveža, bela bogata, oranžna, roseji, elegantno rdeča, rdeče mišice, predikati, fortificirana vina in še bi lahko našteval.
In kako naj slednje združimo s simboliko velikega praznika?
Cvetna nedelja je prvi dan tedna pred veliko nočjo, ko verniki v cerkvah blagoslavljajo v šope ali butare povezano spomladansko zelenje. Ta običaj je razširjen po vsej Evropi že od 9. stoletja. Praznik predstavlja spomin na palmove veje, ki so jih postlali pred Kristusom, ko je ta prišel v Jeruzalem in tam doživel navdušen sprejem.
A za resnično praznično poroko potrebujemo polno košaro dobrot, katerim bomo poiskali primerne vinske spremljevalce. Če pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, hren žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit, šunka Kristusovo telo, potica pa simbol trnove Kristusove krone, kaj potemtakem prinaša vino?
Zgodba o koktajlu
Sommelierji, akterji v gostinstvu, celo vinogradniki, prepogosto pozabljamo, da so tudi vina vrhunski komplementarni pridelek za pripravo mešanih pijač oziroma koktajlov. Vsaka mešana pijača, ki je sestavljena iz vsaj dveh komponent, se imenuje koktajl. In kateri je najbolj znan na Štajerskem?
Špricer, brizganec, odrešitelj, kakorkoli ga že imenujemo. Ga sploh v katerem lokalu lahko vidimo v ponudbi pod skupino koktajlov? Pa saj se ga menda ne sramujemo?
Pelin špric
Se resnično le rdeče vino pije v znak spomina na Jezusovo kri, ki naj bi bila prelita za vse ljudi?
V vinorodnih krajih po svetu ljudje pogosto dajejo v velikonočne košare tudi vino, ki ga tako kot druge dobrote nesejo k blagoslovu. Posebnost, ki se je ohranila vse do današnjih dni, predstavlja dodajanje svežega pelina v bela ali rdeča vina, kar imenujemo tudi Kristusov žolč. Tako pripravljeno vino oziroma koktajl pridobi pri simboliki, podobno kot vse značilne velikonočne jedi. Grenkasti pelin v vinu naj spominja na žolč, ki so ga dali piti umirajočemu Kristusu. A tovrstni zvarek ima predvsem zdravilni pomen, saj ob vsem obilju velikonočnih jedi deluje kot digestiv ter obenem pospeševalec metabolizma.
Odličen ter obenem osvežilen aperitiv pripravimo kar v visokem špricer kozarcu. Pol suhega belega vina, pol gazirane vode in dobra merica grenkega pelinkovca. V prihajajočih toplejših dneh nas bo osvežil ter obenem zdravilno pripravil na velikonočno pojedino.
Zgodba o koktajlih ima dolgo in sivo brado, a najverjetneje naj bi izhajala iz petelinjih bojev. Zmagovalec je smel poraženemu petelinu izpuliti rep in ob njem nazdraviti. Ločimo več načinov priprave koktajlov. Lahko ga pripravimo v tridelnem ročnem mešalniku ali shakerju, v dvodelnem oziroma boston shakerju, ki ga prepoznamo po stekleni polovički, v električnem mešalniku ali blenderju, lahko ga pripravimo v posebnem kozarcu za mešanje koktajlov oziroma tako imenovanem "mixing glass" ali pa kar v gostovem kozarcu. Mnogo svetovnih klasik je sestavljenih iz žlahtne kapljice, kar namiguje, da smo tudi pri izbiri vina preudarni. Za koktajle v največji meri iščemo svežino, kislino, pri penečih se vinih sadnost, brez pretiranih preostankov sladkorja, saj slednje uravnavamo z drugimi sestavinami koktajla. Kir royal, bellini, french 75, aperol spritz, black velvet, mimosa, champagne cocktail, sangria je le nekaj najslavnejših v širokem kolažu mešanih pijač.
Katero vino k velikonočnim dobrotam?
Šunka je ena od tradicionalnih velikonočnih jedi, ki se zaradi svojega slanega okusa in maščobe odlično dopolnjuje s suhimi vini z visoko kislino. Laški rizling, šipon, sauvignon blanc, rebula je le nekaj svežih priporočil, ki utegnejo prispevati k odličnemu ujemanju oziroma "wine & food pairingu". Na splošno je znano, da višje kisline odlično uravnavajo percepcijo jedi z višjimi maščobami. Za bolj obarvane preference lahko mirnega srca poskusimo tudi ujemanje z modrim pinotom, modro frankinjo, žametno črnino in podobnimi vini.
Hren dodaja močan okus pikantnosti, ki ga najraje dodajamo ter po večini ne uživamo samostojno, a s strani ujemanja nas ta solzavi sopotnik podviza k bolj aromatični izbiri. Suh traminec, ki ima bogatejše telo in izredno aromatiko, pa tudi kakšen maceriran sauvignon, ki bo sicer manj aromatičen od svežega, a bo s telesom ter ekstraktom odlično pokril hrenove pekoče žeblje.
Suh traminec bo pokril hrenove pekoče žeblje
Solze v obliki pirhov narišejo solze tudi na obraze vinskih svetovalcev. Vsakršen podvig z rdečim vinom nam bo ustvaril železen okus, ki si ga ne želimo in je neprimeren. Jajca je najbolje v manjših zalogajih družiti s šunko in hrenom, kar lahko pokrijemo s prej navedenimi izbori, če pa jih želimo uživati povsem samostojno, se bomo še najbolj približali s chardonnayem srednjega telesa, majhno kislino in z odlično izvedeno malolaktično fermentacijo.
Bogata orehova potica naravnost kliče po slajšem vinu srednjega do polnega telesa in bogati aromatiki. Ker ne govorimo o čokoladi, ne kličemo po predikatih visokega ranga, kot so jagodni izbori in ledena vina. Odlično jo bomo ujeli že s kakšnim polsladkim tramincem, rumenim muškatom ali katero drugo belo sorto ranga pozna trgatev ali največ izbor.
Zatorej se ne obotavljajmo in si priskrbimo dovolj velike košare, da lahko vanje položimo več steklenic vinskih izborov, namenjenih blagoslovu. Za vsak primer …
Vsaka zgodba ima svoje pero.