Veliki športni dosežki: Slovenska peterica z najžlahtnejšim kristalom

Šest velikih kristalnih globusov za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala so Slovenci osvojili v zimskih športih v zraku in na tleh. Prvi je bil skakalec Primož Peterka, ki mu je triumf uspel dvakrat, Peter Prevc je drugi skakalec, ki se lahko pohvali, da je sezono zaključil na vrhu. Nika Križnar si je naslov najboljše v sezoni priskakala ​marca letos, na zadnji tekmi svetovnega pokala, kot prva Slovenka. Tina Maze je veliki globus osvojila v fantastični zimi, v kateri je postavila točkovni rekord v svetovnem pokalu, ki ga doslej ni potolkla še nobena alpska smučarka. Tudi deskar je v tej šampionski druščini, Žan Košir je v svoji najboljši sezoni pobral vse lovorike, poleg velikega si je privozil še dva mala kristalna globusa. Če velikim dodajo še male globuse, imajo slovenski šampioni in šampionke v svojih vitrinah več kristala, kot ga je v Rogaški.

​Moravški meteor

Moravški orel Primož Peterka je leta 1996 zasijal kot meteor. Sedemnajstletnik iz kranjskega Triglava je že na prvi tekmi v svetovnem pokalu, ko je nadomestil reprezentančnega kolega, ki mu ni šlo, osvojil osmo mesto. Kmalu zatem je še v isti sezoni pokoril vso konkurenco, prvič v Zakopanah, nato pa še v Falunu. Naslednja sezona je že bila šampionska, s sedmimi zmagami in velikim kristalnim globusom njegova najboljša. Še nemški veteran Dieter Thoma, ki mu je ves čas dihal za ovratnik, mu na koncu večmesečnega maratona ni bil kos. To je bila sezona, v kateri je Primož slavil tudi v posebni razvrstitvi poletov. Daleč je letel v sezoni 1996/97, v Kulmu je kot prvi Slovenec preletel magično mejo 200 metrov in postavil državni rekord 203 metre. Naslednja sezona 1997/98 je bila tudi izjemno uspešna. V njej je Peti, kot mu pravijo v skakalnih krogih, zmagal štirikrat in znova osvojil veliki kristalni globus pred Japoncem Kazujošijem Funakijem. Sledila je globoka osebnostna in tekmovalna kriza, a se je izvlekel in do konca kariere še štirikrat zmagal za skupno 15 najvišjih mest v svetovnem pokalu.

(Pre)hitra slava je mlademu šampionu verjetno zmešala glavo. Tudi zakon z nekdanjo lepotno kraljico Renato Bohinc, s katero se je poročil mlad in ima z njo tri otroke, se ni ohranil. Tekmovalno kariero je uradno zaključil marca 2011 v Planici, poslovilni skok pa je izvedel julija na tekmi celinskega pokala v Kranju. "Skoki so moje življenje. Za naprej še ne vem točno, vendar glede na izkušnje, ki jih imam v tem športu, upam, da bom pri skokih še vedno aktivno udeležen, morda na kakšen drug način," je dejal ob slovesu. In je - najprej je osem let delal kot pomočnik trenerja v slovenski ženski reprezentanci, nato pa s turško in kitajsko. Decembra lani in marca letos je bil veliko v Planici, kjer je pomagal pri organizaciji tekem svetovnega prvenstva in svetovnega pokala. Pod Ponce iz Kranjske Gore, kjer sedaj živi, hitro pride.

​Začela in končala pod Pohorjem

Tudi Tini Maze, najboljši slovenski alpski smučarki in eni najuspešnejših v zgodovini tega športa sploh, na tekmovalni poti ni bilo z rožicami postlano. Bili so vzponi in padci, navdušujoči uspehi in velika razočaranja v njeni izjemni karieri, ki jo je v svetovnem pokalu začela pri komaj petnajstih letih, januarja 1999 na Zlati lisici v Mariboru, uradno pa končala leta 2017, kje drugje kot prav pod Pohorjem. V Söldnu je leta 2003 prvič zmagala, nato pa še 25-krat v vseh petih disciplinah, 80-krat je stopila na oder za zmagovalke, na olimpijskih igrah so ji okoli vratu obesili štiri medalje, na svetovnih prvenstvih šest. V sezoni 2012/13 je porušila praktično vse rekorde v ženski in moški konkurenci. Veliki kristalni globus je dvignila v Lenzerheideju z 2414 osvojenimi točkami (71 odstotkov vseh možnih) in največjo razliko do drugega mesta - 1313 točk, s 24 stopničkami v sezoni ter 31 uvrstitvami med prvih pet. Tako burno kot njena kariera je bilo tudi slovo. Leta 2015 je napovedala enoletni tekmovalni premor in potem dokončno odločitev. Novembra naslednje leto so številni novinarji prihiteli v Sölden prav zaradi nje, a je vse skupaj prestavila na Zlato lisico. Ni bilo jasno, ali bo tekmovala ali ne, odločno se je 7. januarja 2017 zapeljala po veleslalomski progi, a le do svojega trenerja in partnerja Andree Massija. Nato je nadaljevala do ciljne črte in pred njo, tako kot Bojan Križaj ob svojem slovesu, snela smuči ter oznanila konec. V smučarskem pokoju je 37-letna Črnjanka poslovno aktivna, sodeluje tudi z Mednarodnim olimpijskim komitejem, vselej pa na prvo mesto postavlja hčerko Anouk in družino.

​Peter, Žan in Nika

Drugi slovenski dobitnik velikega kristalnega globusa, nekdanji svetovni prvak v poletih in svetovni rekorder Peter Prevc, ni imel tako hitrega vzpona kot Peterka. Sedem let se je kalil v svetovnem pokalu, preden je prišla izjemna sezona 2015/16, v kateri je kot drugi Slovenec po Primožu Peterki zmagal na novoletni turneji in v skupnem seštevku svetovnega pokala slavil zmago z rekordno bero 2303 točk in petnajstimi zmagami od skupno dvaindvajsetih. V naslednji sezoni je sledila manjša kriza, vzrok pa so iskali v počepu. Minulo sezono je 28-letni šampion iz Dolenje vasi v Selški dolini in oče triletnega Ludvika končal na zanj zelo skromnem 23. mestu. Kljub temu da je bila to prva sezona po desetih letih, ko se ni niti na eni posamični tekmi uvrstil v prvo deseterico, se še ne preda.

Tudi Tržičan Žan Košir je do največjih uspehov splezal po stopničkah. Pred težko ponovljivo sezono 2014/15, ki jo je končal kot zmagovalec svetovnega pokala v seštevku paralelnega slaloma in veleslaloma, je bil dvakrat tretji. Šestintridesetletnik še ni tako "zdelan", da ne bi mogel uspešno tekmovati. Žena Neža, ki mu je rodila sina, poskrbi tudi za odpravo bolečin, saj je diplomirana fizioterapevtka. Neuspeh na letošnjem svetovnem prvenstvu na Rogli je bolel kratek čas, saj je že čez nekaj dni na istem prizorišču zmagal v svetovnem pokalu, petič v karieri. Svetovni prvak bi rad kolekcijo treh olimpijskih medalj kompletiral še z zlato, ki mu edina manjka. Ta cilj ga žene v Peking, marčevska zmaga na Pohorju pa mu je zagotovo dala krila.

S petnajstimi leti je 21-letna Nika Križnar iz Delnic v Poljanski dolini v domačem Ljubnem debitirala v svetovnem pokalu. Leta 2018 je postala mladinska svetovna prvakinja, v tej konkurenci pa z ekipnimi tekmami zbrala skupno šest medalj. Prva v članski konkurenci je prišla letos v Oberstdorfu, bronasta, tej je dodala še srebrno z ekipo. Na svetovno prvenstvo je prišla v rumeni majici vodilne, jo na predzadnji tekmi svetovnega pokala, v katerem je doslej dvakrat zmagala, izgubila, nato pa na zadnji v ruskem Čajkovskem vzela nazaj. Veliki kristalni globus je osvojila na zadnji tekmi sezone pred drugo, japonsko šampionko Saro Takanaši, in odlično Avstrijko Marito Kramer na tretjem mestu. "Sara je zagotovo zelo dobro tekmica, ima 110 uvrstitev na stopničke. Z njo se je bilo zelo težko boriti. Menjavanje majice ... Nikoli je nisem izpustila, vedno sem dala vse od sebe. Na koncu sem si rekla, da je vedno lažje napadati iz ozadja. To mi je tudi uspelo," so bile njene prve besede po triumfu. Odločena je, da ga v naslednji sezoni ponovi.