V stanju frustracije, stresa ali krize? SSKJ opisuje frustracijo kot duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje. Čeprav se na prvi pogled sliši nenavadno, pa naj bi pozitivno vplivala na čustvovanje, saj cilj postane privlačnejši, če je pred njim ovira. Tako se pri doseganju cilja angažiramo in postanemo aktivni, da bi ta cilj tudi dosegli. Frustracija je torej pomemben del našega vsakdana. In zakaj se potem sploh obremenjujemo?
Ja, včasih smo res že storili vse, kar je bilo v naši moči, in cilja vseeno nismo dosegli. Ne glede na to, ali smo pri tem uporabili rešitve, kot na primer odstranitev ovire, ali pa nemara celo napad, beg in ohromelost, kot so običajne reakcije na strah. Velikokrat se v stanje oviranosti spravimo tudi sami, ko imamo več nasprotujočih si želja. Če je dlje časa oviranih mnogo naših želja, pričnemo govoriti o stresu.
Za strokovnjake je "za dlje časa" na primer nekaj mesecev. Po nekaj letih pa naj bi nastopila kriza. In če ponovno poskusimo ob limonah pomisliti na limonado, lahko v kriznih časih izkoristimo izjemno priložnost, da si dvignemo toleranco za frustracije in doživljanje nelagodja. Strokovnjaki poudarjajo pomembnost zavedanja trenutka in prepoznavanje naših odzivov na stresno situacijo. Veliko dejavnosti nam lahko namreč povrne stanje ravnovesja. Če na stres reagiramo z bojem, nam bo, po vsej verjetnosti, pomagalo delo z rokami, na primer pomivanje posode, čiščenje kopalnice, delo na vrtu. Če se v stresnih situacijah odzovemo z begom, nam bodo pomagale aktivnosti, pri katerih možgani razumejo, da gremo stran od nevarnosti, na primer hoja, tek, plavanje, kolesarjenje. Če pa v stresnih situacijah dobesedno zmrznemo, pa naj bi ob prvem šoku koristili topla kopel, masaža in podobno. Vsa ta opravila nam pomagajo, da se zavedamo trenutka, da se od problemov v naših mislih premaknemo v neposredno realnost, v tukaj in zdaj.
Če si ne zatiskamo oči in se pričnemo spopadati s svojimi frustracijami, ugotovimo predvsem to, da neprijetnosti pridejo in gredo ter da zmoremo zdržati, ne glede na stopnjo neprijetnosti. Ti spoznanji nam lahko vlijeta občutek nadzora: kar nas ne ubije, nas okrepi. Zmeraj lahko potonemo ali splavamo. Toda kaj, ko človeška narava že v osnovi tako rada išče načine, da se izogne vsakršnemu nelagodju. Vsem odgovornostim. Časi, ko je bilo treba zgolj preživeti, so nekje daleč v preteklosti. Vsaj tako se zdi na prvi pogled, čeprav vse okoli nas vedno bolj glasno brenči, da ne bo več dolgo tako. Zato si za konec poglejmo še sedem navad, ki lahko bistveno vplivajo na naše vsakodnevne frustracije. Navada je namreč železna srajca. Nekatere nas rešujejo, nekatere nas lahko pogubijo. Nekaterih navad se z vztrajnostjo lahko tudi priučimo. Kaj imajo torej skupnega nekateri največji vplivneži vseh časov in kako lahko tudi sami vplivate na svoje frustracije?
Rana ura, zlata ura - uspešni ljudje pričnejo svoj vsakdan zgodaj. Ne počnite vsega naenkrat. Ločite zrno od plev. Načrtujte svoje poteze. Izobražujte se, znanje je moč. Bill Gates prebere več kot 50 knjig na leto, Elon Musk je v svoji mladosti prebral celo dve knjigi na dan. Uspeh je rezultat trdega dela in discipline. Gojite zdrav duh v zdravem telesu. Uspešni ljudje se učijo na svojih napakah, vendar zmeraj razmišljajo pozitivno in optimistično. Elon Musk je na primer besedo neuspeh popolnoma črtal iz svojega miselnega vzorca. Ja, ja, saj vem … Vseh teh sedem navad zveni vse preveč preprosto in že slišano. Ampak take "po navadi" so tiste najbolj bistveni stvari. Jasne, preproste in že slišane. Mogoče pa le enkrat najdejo tudi pot do nas.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
