Zvezdana Bercko
Le približno 60 odstotkov otrok, starih do pet let, si redno vsaj dvakrat dnevno čisti zobe oziroma jim pri tem pomagajo starši ali skrbniki. Med otroci in mladostniki, starimi od 6 do 17 let, je petina takih, ki si zobe čistijo največ enkrat na dan ali ne vsak dan. In tudi odrasli niso ravno za zgled. V povprečju si jih le 70 odstotkov redno čisti zobe, ženske so pri tem bolj vestne. Dvakrat dnevno si zobe čisti 81 odstotkov žensk in 60 odstotkov moških.
Tako ni presenetljivo, da zaradi težav z ustno votlino in zobmi že 22 odstotkov otrok, starih od 6 do 10 let, občuti omejitve v vsakdanjem življenju. Med mladostniki, starimi od 11 do 17 let, je takih že 31 odstotkov, med odraslimi pa ima resne težave kar 40 odstotkov prebivalcev.
Zato bodo vsem generacijam še kako prav prišle zgibanke z napotki o tem, kako poskrbeti za ustno zdravje, ki jih je Zdravniška zbornica Slovenije ob letošnjem 20. marcu, svetovnem dnevu ustnega zdravja, razdelila prebivalcem Slovenije. "Ustna votlina je vstopna točka v naš organizem. Ker je preventiva vedno boljša kot kurativa, dajemo tej velik pomen," pravijo zobozdravniki. Pripravili so kar 36 tisoč zgibank, oblikovanih za pet različnih starostnih obdobij: predšolske otroke, šolarje, mladostnike, zrelo generacijo, starostnike ter slepe in slabovidne, ena od zgibank pa je splošna in je namenjena ustnemu zdravju v povezavi s splošnim zdravjem. Tako želijo k odgovorni skrbi za ustno zdravje nagovoriti vse.
"Vse preredko se poudarja lastna odgovornost do ustnega zdravja, zato opozarjam, da moramo biti do lastnega ustnega zdravja v prvi vrsti odgovorni sami. Biti moramo dovolj kritični, da ga postavimo na listo prioritet, tako da redno in pravočasno obiščemo zobozdravnika. Šele v drugi vrsti smo strokovnjaki, ki pacientom stojimo ob strani in pomagamo, da obdržijo zdravje skozi vsa življenjska obdobja. Projekt je zasnovan tako, da povečuje zdravstveno oziroma v tem primeru zobozdravstveno pismenost, ki vodi v dvig kakovosti ustnega in tudi splošnega zdravja," pravi Matej Praprotnik, dr. dent. med., vodja delovne skupine Ustno zdravje pri Odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije.
Skoraj polovica odraslih ima resne težave z ustno votlino in zobmi
Vsebine zgibank so oblikovali zobozdravniki, člani delovne skupine Ustno zdravje. Z njimi so na enostaven, privlačen način vsaki ciljni skupini približali ključne usmeritve, napotke, kako skrbeti za ustno zdravje, še posebno pozornost pa so posvetili otrokom in starostnikom.
Karies je mogoče preprečiti
"Karies zgodnjega otroštva je ena najpogostejših kroničnih bolezni otrok. Pri številnih otrocih je prisoten v obliki nesaniranih karioznih lezij, ki imajo velik vpliv na otrokovo življenje," opozarja Andreja Krašovec Jeraša, dr. dent. med., specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva iz Zobne poliklinike Kranj. Pojasni, da na razvoj kariesa vplivajo splošno zdravstveno stanje in socialnoekonomski status posameznika, pogostost in dolžina vnosov sladke in lepljive hrane z visoko vsebnostjo enostavnih ogljikovih hidratov ter sladkih pijač, temeljite in redne ustnohigienske navade in uporaba fluoridnih in drugih remineralizacijskih sredstev.
"Pri večini otrok je karies bolezen, ki jo je ob primerni preventivi mogoče preprečiti. Naš cilj je krepiti informiranje in ozaveščanje staršev in skrbnikov o pomenu šol za starše v času nosečnosti ter skrbi za lastno ustno zdravje, pomenu preventivnih pregledov otrok v predšolskem obdobju in poudarjanje pomena rednih pregledov pri zobozdravniku, ki so neodvisni od prepoznane potrebe po zdravljenju."
Slabo ustno zdravje vodi v slabo počutje
V okviru projekta Ustno zdravje so se letos še posebej osredotočili na ustno zdravje starostnikov. Z marcem so v sodelovanju s študenti dentalne medicine začeli izvajati praktične delavnice v domovih za starejše. "Ustno zdravje starejših, slepih in slabovidnih predstavlja pomemben del njihovega splošnega zdravja in počutja. Slabo ustno zdravje lahko vodi v motnje pri prehranjevanju, bolečine, nizko samopodobo in splošno slabše počutje," pravi prim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., članica izvršilnega odbora Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva.
Nismo navdušeni nad čiščenjem zob
Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Stomatološko kliniko UKC Ljubljana v letu 2019 izvedla Nacionalno raziskavo o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije. Izsledki so skrb vzbujajoči.
- le približno 60 odstotkov otrok, starih do 5 let, si redno (vsaj dvakrat dnevno) čisti zobe oziroma jim pri tem pomagajo starši/skrbniki;
- 20 odstotkov otrok/mladostnikov, starih od 6 do 17 let, si čisti zobe največ enkrat dnevno ali ne vsak dan;
- kar 22 odstotkov otrok, starih od 6 do 10 let, in 31 odstotkov mladostnikov, starih od 11 do 17 let, občuti omejitve v vsakdanjem življenju zaradi težav z ustno votlino in zobmi;
- le 70 odstotkov odraslih, od tega 81 odstotkov žensk in 60 odstotkov moških, starih med 18 in 74 let, si redno (vsaj dvakrat dnevno) čisti zobe;
- 60 odstotkov odraslih, starih med 18 in 74 let, svoje ustno zdravje ocenjuje pozitivno (kot "dobro" ali "zelo dobro");
- odrasli, ki si čistijo zobe vsaj dvakrat dnevno, bolje ocenjujejo svoje ustno zdravje kot enako stari odrasli, ki si čistijo zobe največ enkrat dnevno.
Starejši, slepi in slabovidni spadajo v skupino ljudi z večjim tveganjem za bolezni zob in ustne votline. Razlogi za to so številni: slabše ročne spretnosti, motnje vida, kar vodi v slabo ustno higieno, nezdrave prehranske navade, pridružene bolezni in uporaba veliko zdravil, katerih stranski učinek so suha usta, in neredno obiskovanje zobozdravnika. Dobro ustno zdravje pa zagotavlja kakovostno življenje, od žvečenja, požiranja, govora, prehrane, pozitivne samopodobe, dobre komunikacije in druženja, ter odsotnost akutnih in kroničnih bolečin.
Slabša ustna higieni šolarjev
Pandemija covida-19 je v minulih dveh letih močno vplivala tudi na ustno zdravje. Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki pod okriljem Stomatološke sekcije SZD poteka že 36 let na praktično vseh osnovnih šolah in šolah za otroke s posebnimi potrebami, je bilo v času epidemije zaustavljeno. "Šolski zobozdravniki zato opažamo padec v ustni higieni naših šolarjev," opozarja prim. Matej Leskošek, dr. dent. med., v. d. predsednika Stomatološke sekcije SZD in vodja zobozdravstva ZD Vrhnika.
Prav tako imajo starejši, slepi in slabovidni pogosto otežen dostop do zobozdravstvenih storitev. "V večini primerov so odvisni od skrbi in pomoči svojcev in negovalnega osebja. Za zagotovitev dostopa do zobozdravstvenih storitev in ohranjanje ustnega zdravja pri tej populaciji sta potrebna ozaveščenost in sodelovanje vseh udeleženih - pacientov, zobozdravstvenih delavcev, svojcev in negovalnega osebja. Potrebno je, da se program ustnega zdravja starejših vključi v programe zdravega staranja in v celovito politiko zdravstvenega varstva.
Pri projektu Ustno zdravje, ki letos poteka že tretje leto, sodelujejo Zdravniška zbornica Slovenije, Stomatološka sekcija in Sekcija pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalni inštitut za javno zdravje in študenti dentalne medicine.
