Zadovoljstvo je voda, ki pogasi gorečo ambicioznost

Na srečanju članov Združenja Manager je o ambicioznosti v praksi spregovoril poslovni psiholog Aleš Vičič, ki je bil več kot 20 let eden vodilnih strokovnjakov za psihološko pripravo športnikov v Sloveniji. V tem času je svetoval več kot 400 slovenskim in tujim športnikom ter trenerjem, od tega 150 vrhunskim in 60 olimpijcem. Zadnjih pet let je izkušnje v celoti prenesel v poslovni svet in svetuje ključnim kadrom v poslovnem okolju.

Kako motivirati ambicioznega zaposlenega?

Kot je uvodoma dejal, je ambicioznost lahko naša osebnostna lastnost ali trenutno stanje, bistvo pa je, da je v ozadju želja po doseganju nečesa več. V tem sta si šport in posel izjemno podobna. In na slednjem področju pogosto dobiva vprašanja direktorjev, podjetnikov, vodij, kako naj še bolj motivirajo zaposlenega, ki je sicer že ambiciozen?

Odgovor se skriva v tem, da morajo najprej ugotoviti, katera vrsta ambicioznosti mu je pogodu, saj je tu izvor motivacije. Nato naj mu poskuša približati še drugo vrsto ambicioznosti in ju povezati. "Če nagovorimo tiste vrste oziroma tipe ambicioznosti, ki so zaposlenemu bližje oziroma bolj pomembne, dobimo bolj in konstantno motiviranega zaposlenega," je pojasnil Vičič. In katere vrste ambicioznosti obstajajo? Med njimi je na cilje usmerjena, kjer je cilj jasno določen, recimo v športu je to zmaga, v podjetju dobiček. Manj znana ambicioznost je na nalogo usmerjena, pri kateri zaposlenemu ni pomembno, ali bo zaradi tega podjetje imelo večji dobiček ali bodo stranke zadovoljne, temveč zanj šteje delovni izziv; na primer težavnost naloge. Kot tretjo ambicioznost je psiholog omenil strokovno spoznavno, pri kateri si zaposleni želi obvladovati več veščin, razpolagati z več informacijami. Med vrstami ambicioznosti je tudi v osebnostni razvoj usmerjena, kjer je v ospredju samoizpolnjevanje.

Brez sestre ne pridemo do cilja

Vičič je nadaljeval, da z roko v roki z ambicioznostjo hodi delavnost. "Ta je sestra ambicioznosti in je ključnega pomena za doseganje visokih ciljev. Če je ni, ne pridemo do cilja. Ambicioznost je namreč samo želja, sodi torej v polje motivacije, medtem ko delavnost spada v polje izvršitve motivacije. Ljudje so lahko delavni, a niso ambiciozni. Po drugi strani so lahko zelo ambiciozni, a premalo delavni. Težko je dobiti na trgu dela delavca s tako zlato kombinacijo," je še orisal dejstvo psiholog.

Tu pa je še en velik ampak. Čeprav je zaposleni ambiciozen in delaven, ni nujno, da bo dosegel zastavljene visoke cilje. Razlog so ovire. In te so raznolike. Psiholog je ob tem podal konkreten primer smučarke, ki je ambiciozna in delavna. Želi si doseči boljši rezultat in ve, da ga bo dosegla, če bo smučala bližje količku. A ker meni, da če to stori, obstaja večja možnost, da bo padla in se poškodovala. Zato se na sneg na poda na ta način. V tem primeru jo misli ovirajo pri doseganju zastavljenih ciljev.

Vzporednico lahko povežemo s poslovnim svetom. Mladi naslednik podjetja s 40-letno tradicijo bi ga moderniziral in digitaliziral. A ker je prepričan, da ga delavci ne cenijo, se mu upirajo, se umakne, ne razvija novih ambicioznih poslovnih zamisli. "Miselnih ovir se običajno ne zavedamo, delujejo na polju nezavednega," je dodal psiholog.

Neurejeni odnosi, premalo kadrovskih virov in zadovoljstvo

Ključna ovira na poti do cilja so tudi čustva. Delavci v jezi ali strahu delajo drugače. Prav tako se lahko zadovoljstvo izkaže za ključno oviro. Pravzaprav je zadovoljstvo voda, ki pogasi gorečo ambicioznost. Denimo nekdo od konkurence ne bo kar tako zlahka zadovoljen in se bo še bolj potrudil ter na koncu premagal tekmece. Med ovirami, zaradi katerih ugašata ambicioznost in motivacija, se znajdejo tudi prenizka ali previsoka samozavest, neurejeni odnosi v podjetju, premalo novih usvojenih veščin, premalo kadrovskih virov, premalo jasna pot in potrebe po zasebnem življenju.

Skratka ob ambicioznosti in delavnosti je odstranitev ovir ključ do uspeha. "V naši kulturi je zelo ukoreninjeno prepričanje, da delavci ne dosegajo produktivnosti, učinkovitosti, zastavljenih ciljev, ker niso dovolj ambiciozni in delavni. Pa ni vedno tako. Ko odstranimo objektivne in subjektivne ovire, se zgodi, da ambicioznost in delavnost 'dobita krila' in začneta učinkovati," je podčrtal Aleš Vičič.