Približno 62 odstotkov sedečih ljudi vedno prekriža desno nogo čez levo, 26 odstotkov levo nogo čez desno, medtem ko jih 12 odstotkov enkrat prekriža levo nogo čez desno, spet drugič pa desno čez levo. Običajno na stolu sedimo in noge prekrižamo na dva načina: prvi način je, da noge prekrižamo pri kolenih, drugi pa, da jih prekrižamo pri gležnjih. Sedenje s prekrižanimi nogami je sicer udobno, toda ali je lahko za naše zdravje in držo škodljivo? Oglejmo si dokaze, ki jih je za The Conversation predstavil Adam Taylor, profesor in direktor učnega centra za klinično anatomijo z Univerze Lancaster.
Raziskave kažejo, da se lahko zaradi sedenja s prekrižanimi nogami poveča asimetričnost kolkov. Poleg tega se spremeni hitrost pretoka krvi po žilah v spodnjih okončinah, zaradi česar se poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov. Večina raziskav nakazuje, da je bolj škodljivo, če noge prekrižamo pri kolenih. Če sedimo na tak način, se nam lahko poviša krvni tlak, ker se kri nabira v žilah in mora srce delati močneje, da zagotavlja ustrezen pretok krvi. S tem se poveča tveganje za poškodbe krvnih žil, zato med merjenjem krvnega tlaka, ne smemo imeti prekrižanih nog, stopala pa morajo biti na tleh.
Deformacija hrbtenice, bolečine v kolkih
Dlje in pogosteje ko sedimo s prekrižanimi nogami, večja je verjetnost, da se bosta sčasoma spremenila dolžina naših mišic in lega medeničnih kosti. Naše okostje je povezano na poseben način, zato se lahko zaradi takega načina sedenja pojavijo težave s hrbtenico in rameni. Zaradi drugačne drže vratne hrbtenice se spremenita tudi položaj in težišče lobanje. Zgodi se lahko tudi to, da postane ena stran telesa šibkejša kot druga. Nepravilna drža med sedenjem s prekrižanimi nogami lahko povzroči tudi neravnovesje mišic v predelu medenice in spodnjega dela hrbta.
Med merjenjem krvnega tlaka ne smemo imeti prekrižanih nog, stopala morajo biti na tleh.
Dolgotrajno sedenje s prekrižanimi nogami povečuje verjetnost za nastanek skolioze (nepravilne ukrivljenosti hrbtenice) in drugih deformacij. Prav tako lahko povzroči bolečinski sindrom velikega trohantra, za katerega so značilne bolečine na zunanji strani kolka in v stegnenici. Raziskave so pokazale, da sta lahko posledica sedenja s prekrižanimi nogami tudi kompresija in poškodba peronealnega (fibularnega) živca v spodnjem delu noge. To običajno občutimo kot šibkost, ko poskušamo dvigniti zunanjo stran stopala. Na srečo gre za kratkotrajno stanje, ki se v nekaj minutah normalizira.
Obstajajo tudi dokazi, da lahko sedenje s prekrižanimi nogami vpliva na proizvodnjo sperme. Temperatura v modih mora biti namreč za dve do šest stopinj Celzija nižja od običajne telesne temperature. Med sedenjem se temperatura v modih poveča za dve stopinji Celzija, med sedenjem s prekrižanimi nogami pa tudi za 3,5 stopinje Celzija. Študije pa namigujejo, da se lahko zaradi višje temperature v modniku ali modih zmanjšata število in kakovost spermijev.
Prav tako velja omeniti, da lahko ženske lažje sedijo s prekrižanimi nogami, kar je posledica razlik v telesni zgradbi moških in žensk, ki imajo širše in bolj plitve kolke in so zato bolj gibčne.
So tudi plusi
Toda raziskave nakazujejo, da je lahko sedenje s prekrižanimi nogami za nekatere ljudi celo koristno. Manjša študija iz leta 2016 je na primer pokazala, da lahko sedenje s prekrižanimi nogami pri ljudeh, ki imajo eno nogo daljšo od druge, prispeva k uravnovešenju medenice. Hkrati kaže, da se zaradi sedenja s prekrižanimi nogami zmanjša aktivnost nekaterih mišic, zlasti prečnih. Tako se mišice jedra lažje sprostijo, s čimer lahko preprečimo prekomerno telesno obremenitev. Obstajajo pa tudi dokazi, da se lahko zaradi sedenja s prekrižanimi nogami izboljša stabilnost sakroiliakalnega sklepa, ki omogoča prenašanje sil in obremenitev s predela hrbtenice na noge.
Omeniti je treba tudi znani jogijski oziroma meditacijski položaj, poimenovan lotos, pri katerem ljudje sedijo na tleh s prekrižanimi nogami. Toda podatkov o tem, ali lahko dolgotrajno sedenje v tem položaju povzroča podobne težave kot sedenje s prekrižanimi nogami na stolu, ni prav veliko. Za mnoge ljudi je joga dejansko zelo koristna, kar velja tudi za tiste, ki že imajo težave s koleni.
Glede na spoznanja je verjetno bolje, da se izogibamo sedenju s prekrižanimi nogami, čeprav na tveganje, povezano s takim načinom sedenja, negativno vplivajo tudi dejavniki, kot sta pretežno sedeči način življenja in debelost. V vsakem primeru je dobro, da nikoli predolgo ne sedimo v nekem stalnem položaju in da se čim več gibamo.
