Dodatno zdravstveno zavarovanje: Odprta pipa denarja za zavarovalnice

"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bomo ukinili in ga ob ohranitvi iste ravni pravic prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje," je v koalicijsko pogodbo zapisala še ena, aktualna vlada Marjana Šarca. Skoraj dve desetletji smo že priča prizadevanjem, da bi dopolnilno zavarovanje odpravili, a še noben minister za zdravje tega ni uresničil. Vprašanje o tem, kakšna bo usoda dopolnilnega zavarovanja, postaja te dni spet vroče, saj so pred dnevi javnost razburili pri eni od treh zavarovalnic, ki ga ponujajo. Vzajemna je že drugič letos napovedala dvig premije dopolnilnega zavarovanja, od septembra bodo njeni zavarovanci na položnicah imeli znesek 35,67 evra.

Tri zavarovalnice delujejo usklajeno

Zaradi "visoke rasti stroškov za zdravstvene storitve in s tem višjih odhodkov v zdravstvu" so primorani zvišati premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pojasnjujejo v Vzajemni. Razlagajo, da so njihovi stroški višji zaradi povečanega obsega in višjih cen zdravstvenih storitev ter programov za skrajševanje čakalnih dob, ki jih sofinancira dopolnilno zavarovanje. Predvidevali so, da se bodo njihovi odhodki letos povečali za 5,5 odstotka, zdaj ugotavljajo, da bodo zrasli za skoraj dvakrat toliko. "V prvih štirih mesecih smo zabeležili že več kot dva milijona evrov izgube pri dopolnilnem zavarovanju. Brez dodatne korekcije premije bi konec leta zabeležili 9 milijonov evrov izgube in ogrozili stabilnost financiranja zdravstva iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," so v Vzajemni, ki jo vodi Aleš Mikeln, navrgli razloge za podražitev premije. Ker se povečuje poraba v obveznem zavarovanju, temu sledijo tudi stroški doplačil k zdravstvenim storitvam in s tem sredstva dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zaključujejo.
Podobno "skrb" zbujajo tudi v obeh drugih zavarovalnicah, kjer za zdaj ne bodo zvišali zneskov na položnicah, a tega, do kdaj so njihovi zavarovanci varni pred višjimi cenami, niso povedali. "Cenovno politiko bomo tudi v prihodnje oblikovali v skladu s pričakovanimi trendi gibanja stroškov zdravstvenih storitev," pravijo v Zavarovalnici Triglav, kjer bodo vse zavarovance o morebitnem dvigu premije pravočasno obvestili. "Če se trendi povečevanja obsega doplačil iz prve polovice letošnjega leta ne bodo spremenili, bo korekcija premije nujna, saj zavarovalnice ne oblikujemo dodatnih rezerv, s katerimi bi lahko v celoti pokrili naraščajoča doplačila k zdravstvenim storitvam," so odgovorili v Adriaticu Slovenici.

Infarkt brez dopolnilnega zavarovanja

Sedanja sistemska ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ima številne slabosti, pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ga vodi Marjan Sušelj. "Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vseh zdravstvenih storitev v celoti, temveč le v ustreznem odstotnem deležu, kar velja celo v primeru nujnega zdravljenja in neodložljivih zdravstvenih storitev, vsem odraslim priporočamo sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V primeru potrebnega zdravljenja odraslih s srčnim infarktom zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje stoodstotno kritje le za nujno medicinsko pomoč v urgentnem centru, nadaljnje nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve pa ne," na ZZZS razlagajo, da je posameznik brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lahko v velikih težavah. Človek brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi za nadaljnje zdravljenje v omenjenem primeru moral doplačati od nekaj sto do nekaj tisoč evrov. Zaradi tega na ZZZS že od uvedbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v letu 1993 tako zavarovanje priporočajo. Ob tem pa opozarjajo na številne sistemske pomanjkljivosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, med ključnimi pa naštejejo: "Zaradi dvigovanja cen premij je vse večja možnost izstopa ljudi iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tveganja doplačil za osebe brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so nesprejemljivo visoka, ogrožena je zdravstvena varnost za osebe brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja."

Ni solidarnosti in ni volje

Med prvimi je na nepravičen sistem dopolnilnega zavarovanja opozoril nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Na vprašanje, zakaj obstoječega sistema ni uspelo spremeniti nobenemu od ministrov, odgovarja, da zaradi vpliva tistih, ki hočejo, da se obdrži zdajšnji sistem, torej lastnikov zasebnih zavarovalnic. "Ko neko področje zavzame zasebna pobuda in iz njega črpa velike dobičke, stori vse, da bi tako ostalo. Dopolnilno zavarovanje je odprta pipa denarja, za katero se ti sploh ni treba truditi, saj so vanj dobesedno prisiljeni vsi državljani," pravi sogovornik in doda, da je prav zato to zavarovanje, čeprav je prostovoljno, praktično obvezno, saj brez njega tudi v obveznem zavarovanju ne moreš dobiti skoraj nobene storitve. In zavarovalnice lahko poljubno spreminjajo premijo, saj imajo monopolni položaj, doda Keber. Ko se jim zazdi, da nimajo dovolj profita ali imajo celo izgubo, jim ni treba razmišljati o učinkovitejšem poslovanju, temveč preprosto povišajo premijo. Med seboj ne tekmujejo z nižjimi premijami, temveč jih celo dražijo, saj po nepotrebnem trošijo denar, da si kradejo zavarovance. Keber poudarja, da dopolnilno zavarovanje v nasprotju z obveznim ni solidarno. Pri obveznem plačujemo v skladu z višino plače, pri dopolnilnem pa vsi enako. "35 evrov je za nekoga z minimalno plačo veliko, nekdo z desetimi tisočaki pa tega stroška niti opazi ne. Želeli smo, da se dopolnilno zavarovanje ukine in prenese v obvezno zavarovanje, kjer bi tisti z nižjimi dohodki plačevali manj in tisti z višjimi več. Čeprav so to obljubljale vse vlade, tega doslej nobena ni uresničila. O korupciji brez dokazov ne smem ugibati, predstavljam pa si, da se zatakne že ob dejstvu, da so med tistimi, ki bi morali plačevati več, tudi ministri in poslanci," meni Keber.

Namesto provizij bi lahko imeli pet tisoč ortopedskih operacij

Pred aktualno vlado, v kateri je ministra Sama Fakina zamenjal Aleš Šabeder, se je zadnja proti dopolnilnemu zavarovanju borila ministrica Milojka Kolar Celarc. "Rešitve so zapisane v predlogu zakona, ki smo ga pripravili," meni, da ji je v boju uspelo priti daleč in da ji je na koncu zmanjkala večja odločnost predsednika vlade in nekaj mesecev. Njen zakon, v katerem je skušala urediti stabilno financiranje zdravstva in s tem tudi področje zavarovanja, je bil namreč usklajen z vsemi deležniki z izjemo delodajalcev, ki se niso strinjali z nadomestitvijo dopolnilnega zavarovanja, poudari. Kje je zakon končal, ne ve, zagotovo pa ga je dala v roke naslednjemu ministru med primopredajo. In tako "tri zavarovalnice še vedno veselo tržijo dopolnilno zavarovanje, ki nikjer v svetu ni urejeno na tak način, to je naš unikum", pravi nekdanja ministrica. Precej denarja v zdravstvu izgubimo za obratovalne stroške zavarovalnic in provizije agencijam in posameznikom, ki jih te porabijo za pridobivanje novih zavarovancev in prevzemanje od drugih zavarovalnic, opozori sogovornica. "Z vidika družbe je to neracionalno početje, saj bi lahko vsako leto izpeljali za okoli 50 milijonov evrov več zdravstvenih storitev. Okoli 8 milijonov evrov je samo Vzajemna v enem letu porabila za stroške pridobivanja zavarovanj, za kar bi lahko opravili okoli 5000 ortopedskih operacij," pokaže na zavarovalnice, ki bi po njenem mnenju morale tržiti druge produkte. Dopolnilno zavarovanje je po zakonu v javnem interesu in zato v zavarovalnicah tudi ni dovolj nadzorovano, je prepričana: "Vse se obnašajo kot delniške družbe." Pri čemer želijo kovati dobiček iz premij, ki jih plačujemo za zdravstvene storitve. Sogovornica je prepričana, da bi morali "malo omejiti apetite po čedalje večjih dobičkih deležnikov v zdravstvu", ker se nam sicer ob staranju in novih tehnologijah vsem slabo piše. "To ljubo Slovenijo vsaj na področju zdravstva zelo obvladujejo posamezni lobiji, minister pa bi moral gledati predvsem na ljudi. Če hočeš izpeljati strukturne spremembe, ki so dobre za ljudi, ne moreš biti všečen vsem," iz lastnih izkušenj pove nekdanja ministrica.

Rešitve do konca leta

Pa zdajšnji minister? Z ministrstva za zdravje so odgovorili zelo skopo. Ko so v Vzajemni napovedali zvišanje cene, je minister za zdravje Aleš Šabeder zavarovalnico pozval, naj poišče notranje rezerve. A na njegov javni poziv se iz zavarovalnice niso odzvali, se je pa s predstavniki Vzajemne pred časom menda srečal državni sekretar dr. Tomaž Pliberšek. O spreminjanju zakonodaje, s katero bi končali sago o dopolnilnem zavarovanju, pa: "V koalicijskem sporazumu je eden od izzivov tudi sprejetje novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v katerega sodi tudi spremenjena ureditev sistema financiranja zdravstvenih storitev. V normativnem programu dela vlade je predvidena obravnava zakona v letu 2019."
"Ni korektno, da se stroški podražitev prenašajo na končne uporabnike zdravstvenih storitev. Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, namenijo za lastno delovanje precej visoka sredstva, ki bi jih verjetno lahko učinkoviteje porabili. Prizadevamo si, da bi na podlagi širokega konsenza vseh političnih deležnikov prišli do preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja bomo podprli, ko bo hkrati predlagana sprejemljiva rešitev za enotno, stabilno in dolgoročno vzdržno financiranje zdravstvenih storitev," pravijo ob vsem tem v največji koalicijski stranki LMŠ, kjer verjamejo, da bo minister Šabeder še v tem letu predlagal zakon, ki bo ustrezno uredil financiranje zdravstvenih storitev.
Da bodo pripravili zakon, s katerim bi nadomestili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so napovedali tudi v Levici. Zato dvig premije za dopolnilno zavarovanje razumejo kot nekakšen pritisk, da se napovedana reforma ne izpelje. "Zdaj kažejo zobe. Je pa povišanje premije dokaz, da je sedanji sistem zgrešen," razlaga poslanec Levice dr. Matej Tašner Vatovec. Napoveduje rešitev, s katero bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestili z bolj pravično dajatvijo, ki bi jo plačali na drugačen način, lestvica bi morala upoštevati dejanski materialni status zavarovancev. "Zelo jasno se vidi, da je zavarovalniški lobi postal tako močen, da enostavno nobeni vladi tega ni uspelo storiti. Mi bomo zakon predstavili jeseni," zaključi poslanec.

Vsi so zgroženi, a bodo tudi uspeli s spremembami?

O tem, ali se bo koalicija zedinila o ustreznem zakonu, je še preuranjeno ugibati. V SAB pravijo, da so s podražitvijo premij nezadovoljni, tudi oni so prepričani, da bi moralo biti dopolnilno zavarovanje del obveznega zdravstvenega zavarovanja, obenem pa pogrešajo še druge konkretne ukrepe za ureditev stanja in skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu. Tudi v SMC zvišanja premij dopolnilnega zavarovanje ne podpirajo, zagovarjajo univerzalen dostop do zdravstvenih storitev in podpirajo ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos njegovih premij na obvezno zdravstveno zavarovanje, a se do predlogov "vsebinsko ne moremo opredeljevati", dokler z njimi "ne bomo seznanjeni". Podobno ogorčeni nad zvišanjem premij so v Desusu, vztrajajo pri zavezi iz koalicijske pogodbe, da se zdajšnje dopolnilno zavarovanje prenese v košarico obveznega. Da bi Šarčeva vlada morala že imeti izračune za spremembo obveznega in dodatnega zavarovanja, so dejali v največji opozicijski stranki SDS, kjer so prepričani, da bo jesen na zdravstvenem področju še zelo vroča. To bo gotovo, a vprašanje je, ali bodo poslanci na koncu zmogli najti kompromis in ob vsem zgražanju nad dopolnilnim zavarovanjem tudi spremeniti obstoječo zakonodajo.