"Posledice odstopa bodo pozitivne," trdi dr. Dušan Mramor, nekdanji finančni minister v dveh vladah, nazadnje v Cerarjevi. Toda vlada je odstopila prepozno: "Ker je Šarec vladal s petimi koalicijskimi partnericami plus eno, ki so med seboj tekmovale, katera bo bolj popularna, vlada ni dosegla, kar bi od nje pričakovali. Zato se zdaj ne bomo mogli lotiti tudi zelo dramatičnih izzivov, denimo staranja prebivalstva in visokih stroškov, ki bodo s tem nastali."
Četudi se umirja, slovenska gospodarska rast še zmeraj zagotavlja stabilne razmere za investiranje in zaposlovanje, je prepričan dr. Rasto Ovin, dekan mariborske fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Doba. Zato se "odsotnost vlade ne bi smela poznati, razen pri izvajanju projektov, ki so vezani na obveznosti, denimo do tujih financerjev, saj se je še posebej pri drugem tiru pošteno zatikalo že doslej".
Vladaš, dokler je denar
“Dovolj dolgo sem bil v vladi, da vem, kako hudo in težko je lahko. Meni je bilo v Cerarjevi vladi zelo težko, ker so poslanci prehitevali drug drugega, kdo mi bo predlagal ‘boljši’ zakon. Šarcu skratka ni bilo lahko, ker se, če te lahko vsakdo izsiljuje, ne da vladati. Vladaš, dokler je denar. Daš temu pa onemu, čim daš, dobi vsak še večji apetit, sledi še samo eskalacija, dokler aktualni finančni minister, ki je bil zaradi ugodnih gospodarskih razmer celo med nekoliko bolj prilagodljivimi doslej, ne reče, ne gre več. Takrat je pač konec,” ve dr. Dušan Mramor.
Obramba so domači vlagatelji
“Seveda gre za obrambo pred prevzemi iz tujine, vendar to ni dolgoročna rešitev. Prinaša jo le ustvarjanje takšnega okolja, ki bo stimuliralo domače vlagatelje, da vlagajo doma in v prihodnost, ne pa v davčne oaze in v potrošnjo. Zgled pa mora z dobrim gospodarjenjem zmeraj najprej dati vlada,” je prepričan dr. Rasto Ovin.
Kako bi opisane posledice hitreje in učinkoviteje odpravili? S hitro sestavo nove koalicijske vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše ali s predčasnimi volitvami?
Mramorju se ne zdi najbolj pomembno, ali z novo koalicijo ali s predčasnimi volitvami. "Zame je bistveno bolj pomembno, da bi bila koalicija, ki bi prišla na oblast, sposobna sprejemati tudi težke odločitve. Večkrat sem rekel, če ti doktor reče, da imaš raka, se moraš zdraviti, ne pa trditi, da ga nimaš. Seveda pa moraš prej sprejeti težke odločitve. Da bi bilo to mogoče, se ogrevam za spremembo volilnega zakona, v katerem bi povišal prag za vstop strank v parlament. Sprejel bi tudi stroga pravila delovanja državnega zbora," pravi. V njih bi določil, kako se sprejemajo zakoni, in s tem onemogočil njihovo sprejemanje brez strokovne presoje, presoje ministrstev, brez javne razprave, brez socialnih partnerjev in brez vlade.
Ovin meni, da bi si od nove vlade upali pričakovati, da se bo posvetila projektom strukturnih sprememb: "Vendar vsaj v zadnjih volilnih ciklih takšna vlada v Sloveniji ni bila mogoča. Tako ne verjamem, da bi lahko na tem področju kaj prineslo krpanje vlade oziroma nove koalicije. Glede na izkušnje tudi ni veliko pričakovati od predčasnih volitev. Tako znotraj kot tudi izven koalicijskih povezav so si stranke dale toliko duška z medsebojnimi nasprotovanji in izključevanji, da bi lahko vsaki koaliciji, ki bi nastala iz obstoječih strank brez predčasnih volitev ali z njimi, očitali nenačelnost."
Ker vlada ni dosegla, kar bi od nje pričakovali, se zdaj ne bomo mogli lotiti tudi zelo dramatičnih izzivov, denimo staranja prebivalstva
Manj tvegane predčasne volitve
“Vlada pod vodstvom SDS in v španoviji z NSi pomeni nevarnost za privatizacijo zdravstva in šolstva, slabšo dostopnost do teh storitev za navadnega človeka in znižanje kvalitete javnih storitev. Poglejte si katastrofalno slabo kvaliteto šolskih in visokošolskih ustanov, ki so nastale z Janševimi reformami in so jih ustanovili njegovi politični tovariši. Predčasne volitve kljub vmesni škodi, ki nastaja, ker se zastavljeni ukrepi ne izvajajo, prinašajo bistveno manjše tveganje in bodo povzročile manj škode za prihodnost Slovenije kot pa vlada pod vodstvom SDS,” ocenjuje dr. Jože P. Damijan.
Kakšen zasuk bi lahko prinesla nova koalicijska vlada pod vodstvom SDS v ekonomsko politiko in kaj bi pomenilo za ljudi in gospodarstvo čakanje na volitve?
Mramorju se zdi pomembneje, kakšno koalicijo bodo sestavili, skratka, ali bo opravilno sposobna. "Šarčeva vlada s tako mešanico strank, zahtev in izsiljevanj in potem še izsiljevanj poslancev ni bila opravilno sposobna. Sicer pa je sam Šarec povedal, da ni mogel sprejeti stvari, ki bi jih moral." Ali bi Janševa vlada prinesla zasuk v ekonomsko politiko, pa je odvisno od tega, kakšna bo, meni. "Če bo vsaka od teh koalicijskih partneric tako kot Desus pogojevala sodelovanje z dvema milijardama evrov, potem ne bo mogel narediti ničesar, tudi če bi želel. Skupne vsebine, ki jih želijo nasloviti, so prave, zdravstvena reforma, dolgotrajna oskrba in še nekaj teh. Morebiten zasuk v ekonomski politiki bo torej odvisen od tega, koliko bo taka koalicijska vlada sposobna strokovno in utemeljeno poskrbeti za reševanje resničnih problemov," ocenjuje Mramor.
Ovin pa je prepričan: "Pozitiven zasuk bi lahko prinesla koalicija, ki bi se zedinila o ciljih povečevanja ugleda Slovenije v EU, ne bi imela težav s tem, da se je z odločitvijo za EU Slovenija odločila za zahodno sfero, ki bi zgodovino prepustila zgodovinarjem in bi znala volilno telo prepričati, da je edini ekonomsko trajnostni model gospodarstva tržno gospodarstvo. To nam v Sloveniji ne gre kaj prida od rok. Dokaz za to sta državna lastnina v deležu, ki presega ostala primerljiva gospodarstva v EU, in prisotnost v panogah, kjer res nima kaj iskati, v turizmu."
Damijan ne verjame, da bo SDS uspelo sestaviti trdno in operativno vlado: "Niti si je ne želim. Po obeh vladah, ki jih je oblikovala SDS kot vodilna stranka, je država zapadla v globoko recesijo. Po prvi Janševi vladi smo z BDP padli za osem odstotkov, kumulativno pa izgubili za najmanj dve tretjini letnega BDP, morali smo sanirati bančno luknjo, ker Janševa vlada kot lastnica in nadzornica bank ni vršila potrebnega nadzora nad njihovo kreditno aktivnostjo. Po drugi Janševi vladi pa smo, kljub okrevanju v letih 2010 in 2011, zaradi zloglasnega ZUJF, ki je drastično zmanjšal javne izdatke, ponovno padli v globoko recesijo še za naslednji dve leti. Janševa vlada je ob vseh političnih tveganjih zaradi ideološke narave te stranke, njenega hujskaškega nacionalizma in njenih spornih povezav s spornimi avtokratskimi režimi predvsem veliko ekonomsko tveganje."
Stojan pravi, da je vse odvisno od trdnosti nove koalicije. "Ne upam si dajati trdnih napovedi, kaj bi lahko prinesla nova koalicijska vlada in kaj volitve, saj je veliko odvisno od političnega kapitala. Nismo več v letu 2018, ko je bil ta svež, veliko ga je manjšinska vlada pokurila, da je sploh obstala. Možni so torej politične aritmetike in druga ugibanja o zasukih, a dejstvo je, da je ta hip politični kapital nekaterih političnih strank tako načet, da ne morejo jamčiti niti vseh glasov svojih poslanskih skupin. Koliko političnega kapitala je ostalo, se bo šele pokazalo, saj ne vemo, koliko je bil načet."
Kateri ekonomski ukrepi in reforme so po vašem mnenju nujni takoj?
"Za probleme v zdravstvu imamo strokovno čisto korektne rešitve, vendar so težke in nepopularne in zadevajo ob interese," ne dvomi Mramor. Zdravstvo preučujemo že dolgo, ko je bil prvič finančni minister, je prišel z belo knjigo minister Dušan Keber. Analiz je bilo veliko, in če bi želel kdo narediti zdravstveno reformo, jo lahko. "Sam mislim, da bi morali zdaj le še zbrati ekipo in reči, to je optimalna rešitev za Slovenijo. A ta optimalna rešitev pač ni popularna, ni populistična. Za mene pa je ključno predvsem povečevanje produktivnosti, ki bi lahko povečalo konkurenčnost in s tem rast BDP. Morali bi aktivirali tudi vedno večji del neaktivnega prebivalstva, ki bi lahko plačevalo tudi prispevke za pokojnine, da bi lahko vzdrževali raven pokojnin, ki bo kolikor toliko sprejemljiva."
Gospodarstvo je zdaj najbolje pustiti pri miru, pravi Ovin, čas, ko je treba še več narediti za fiskalno trdnost, pa se izteka, saj drugače, ko se gospodarski cikel obrne, ne bo od kod vzeti. "Po mojem mnenju bi lahko storili največ, ko bi politika razumela, da trenutne zmage pri spotikanju nasprotnikov doma pomenijo le kratkoročno zadovoljstvo in trošijo prepotrebno energijo, s katero se moramo navzven dokazovati proti večjim in močnejšim. Ob tem, da smo gospodarsko res majhni, se z amaterskim odnosom do razmerij v uniji dela škoda imenu in s tem znamki Slovenije v tujini. Kot vemo, ta velikokrat določa tudi usodo znamk naših podjetij in cenovni razred, v katerem se lahko sploh pojavljajo."
Damijan je deset prednostnih nalog za bodočo vlado že objavil na blogu. Prvih osem, začenši z demografskim in infrastrukturnim skladom, preoblikovanjem DUTB v nepremičninsko-stanovanjski sklad, do zdravstvene reforme s prenosom dopolnilnega zavarovanja v obvezno vred in zakonom o dolgotrajni oskrbi, bi se "dalo izvesti v pol leta, če bi se oblikovala projektna vlada kot nadaljevanje sedanje razpadle koalicije".
Belak opaža, da je še zmeraj zelo pereče vprašanje odprodaje podjetij v lasti države. Za Slovenijo bi bilo zelo dobro, da se slovenska politika končno opredeli, katera podjetja bodo ostala v njeni lasti in katera ne. "Menim pa, da je pri tej odločitvi potreben resnejši in bolj argumentiran razmislek kot do sedaj, ko smo kot javnost imeli in imamo še zmeraj občutek, da politika enostavno nima vizije in podjetja enostavno prodaja ad hoc. V kontekstu problema zagotavljanja kvalitete upravljanja in vodenja državnih podjetij pa menim, da bi nova vlada morala sprejeti ukrepe, ki bi v državnih podjetjih omogočali hitro implementacijo in kontrolo uresničevanja zahtev SDH s področja korporativne integritete kot tudi vseh vsebinskih zahtev zakona o gospodarskih družbah v zvezi raznolikostjo, okoljskih, socialnih, kadrovskih zadevah in spoštovanju človekovih pravic ter boju proti korupciji in podkupovanju."
Ta trenutek nič ne gori, da bi bilo nujno takoj kaj pogasiti, ocenjuje Stojan. A politika, specializirana samo za gašenje požarov, je slaba, skrbeti mora tudi za požarno varnost. "Še zlasti zdaj, saj živimo v zelo nevarnih časih. Kitajsko gospodarstvo, ki poganja svetovno gospodarsko rast, se je zaradi koronavirusa prenehalo vrteti in je v karanteni, kar je tvegano in lahko preko nemškega gospodarstva seže tudi do nas," meni. Zatišje pred neurjem bi morali izkoristiti za strukturne reforme. "Zveni zlajnano, vendar z dobrim razlogom," pravi Stojan. Potrebujemo jih, saj živimo v državi, kjer se prebivalstvo stara in potrebuje dolgoročno oskrbo. Tudi zdravstvu moramo pomagati, da bo kos izzivom 21. stoletja, šolstvu, da bo mlade pripravljalo na prihodnost, ne le na bodočnost, hkrati pa moramo premisliti, kaj lahko naredi sama s seboj tudi država. Da bo bolj prijazna in nas ne bo ovirala na vsakem koraku s pretirano birokracijo. "Veliko je treba postoriti, za vse reforme morajo zdaj poslanci zagotoviti vsaj večino glasov, narava teh reform pa je takšna, da bi bilo bolje, da bi bile sprejete z dvotretjinsko večino. Tako pomembne so, da terjajo visoko soglasje državljanov, saj bodo prinesle tudi konkretna odpovedovanja," svari Stojan.
