Filmska diva, ki se je poigrala z Elvisom Presleyjem, da se je maščevala Marlonu Brandu

To je odlična priložnost, da si ga ogledate še enkrat. Večeri so primerno dolgi, sicer hladni, a vročica enega ikoničnih muzikalov vas bo pogrela do te mere, da boste (tudi v teh časih) želeli zaplesati. Če ne že obiskati ulice New Yorka. Zgodba z zahodne strani ni tiste vrste muzikal, ki ga obožujejo le ljubitelji plesnih filmov, pač pa je klasika, kot so Pojmo v dežju, Čudež na 34. ulici, Moje pesmi, moje sanje, Nekateri so za vroče, Briljantina ali Zajtrk pri Tiffanyju. Hkrati pa je uspešnica iz davnega leta 1961 primerno ogrevanje za ogled nove različice filma Stevena Spielberga, ki ga še pred kratkim ne bi povezovali s tem žanrom. Zdaj je vendarle povedal, da je o muzikalu sanjal vso svojo kariero, sploh pa je bila brezčasna zgodba o tolpah iz New Yorka tista, ki jo je občudoval že v otroštvu. Po prvih odzivih sodeč je mojster ponovno opravil odlično delo. Film so začeli snemati že pred dvema letoma, a nepredvidljive okoliščine pandemije so tudi premiero tega hollywoodskega izdelka kar nekajkrat prestavile. Njegova pot se je vendarle začela zadnje dni novembra, premiere na različnih koncih sveta pa se vrstijo v teh dneh.

Vitka in klepetava devetdesetletnica

Velika promocija nove adaptacije filma Zgodba z zahodne strani je zaupana devetdesetletni filmski divi Riti Moreno. Šestdeset let je minilo, odkar je kot Anita vrtela pisano krilo, visoko vihtela vitke noge in pela tisti znameniti song o Ameriki, deželi, kjer se uresničujejo sanje. Trud in strast sta ji prinesla oskarja, enega od desetih, ki jih film prejel na podelitvi prestižnih nagrad leto kasneje.

Kaj še vedno osupljiva dama portoriških korenin misli o novi zgodbi rivalstva dveh newyorških tolp, ki ji je pred šestimi desetletji prinesla slavo? Pred tednom dni je gostovala v večernem šovu Jimmyja Fallona. "Obožujem ta film!" je bila vzhičena, ko je blestela v črni toaleti, vitka in klepetava kot dvajsetletnica. "Steven Spielberg me je poklical in vprašal, ali lahko posreduje mojo telefonsko številko scenaristu filma, kar sem dovolila. Zatem pa je še previdno potipal, ali bi igrala v filmu. Z najbolj prijaznim glasom, kar sem ga premogla, sem mu odgovorila, da tega ne počnem. Da se ne želim zgolj bežno pojavljati v filmih, saj mislim, da bi bilo moteče. Takrat me je prekinil in pojasnil, da gre za čisto pravo vlogo. Da! Sem Valentina, vdova lastnika trgovine s sladkarijami, ki se ga morda še spomnite. Posebej zame je staro Portoričanko ustvaril scenarist Tony Kushner." In ne le to, scenarij je spisan tako, da Valentina tudi zapoje Ameriko.

Nekoč Ritino vlogo Anite je Spielberg zaupal mladi broadwayski zvezdnici, mojstrici muzikala Ariani DeBose. Ta je najbolj zablestela pred dvema letoma v naslovni vlogi muzikala o Donni Summer. Tudi Ariana DeBose ima portoriške korenine, kar v Zgodbi z zahodne strani ni naključje. Režiser se je namreč odločil, da bo vloge latinoameriških likov dodelil zgolj igralcem, ki so Latinoameričani. Rita in Ariana sta nestrpno čakali, da se spoznata, ugibali, koliko sta si podobni, če sploh.

"Srečati Ariano, mojo Anito, je bilo grenko-sladko. Seveda sem jo želela spoznati, tako kot tudi ona mene. Poklepetati o najini Aniti." Morenova srečanje opisuje kot zelo čustveno, saj je ne nazadnje v njej prebudilo stare občutke in boleče spomine. "Rane se sicer s časom zacelijo, a ne predelamo vsega hudega, kar se nam je nekoč zgodilo. Zato še vedno lahko jočeš ob spominu na to, kar se ti je nekoč zgodilo."

​Z Elvisom se je maščevala Marlonu Brandu

Že pri 25 letih je imela karizmo, ki jo je začutil sam kralj rokenrola. Elvis jo je morda opazil v Lovcu jelenov, morda v vesternih Rumeni tomahawk ali Nebrzdani. Čeprav v omenjenih filmih ni bila v glavni vlogi, je včasih s svojo atraktivnostjo tiste v ospredju celo zasenčila.

Pred kratkim je v oddaji The View med promocijo Zgodbe z zahodne strani povedala tudi nekaj sočnih podrobnosti iz svojega takratnega zasebnega življenja. Voditeljice oddaje z Woopi Goldberg na čelu so jo spodbujale, naj gledalcem zaupa, kako se je Marlonu Brandu, s katerim je bila v zvezi osem let, maščevala za prevaro.

"V njegovi hiši sem našla tuje žensko spodnje perilo. Seveda mi je to zlomilo srce, jokala sem in odšla domov. Bila sem besna nanj, počutila sem se naivno. In naslednji dan je zazvonil telefon, glas na drugi strani se je predstavil kot Colonel Parker in rekel: 'Moj klient je Elvis Presley, pred kratkim vas je opazil in všeč mu je bilo, kar je videl. Zelo rad bi se srečal z vami. Bi se tudi vi želeli srečati z njim?' Takrat sem pomislila na tiste spodnjice in odgovorila: 'O da, seveda!'" se je domislila maščevanja hollywoodskemu zvezdniku.

V oddaji je še povedala, da je bil Elvis simpatičen, a dolgočasen podeželski fant, ona pa je bila ne nazadnje Brandovo dekle. Nekajkrat sta se menda sestala, a tudi v tistih časih so trači hitro krožili, čeprav brez družbenih omrežij. Marlon je za njuna srečanja kmalu izvedel in bil je tako jezen, da je metal stole po hiši. "Bil je čudovit občutek!" je ob spominu na sladko maščevanje zadovoljno povedala Rita Moreno. Ženske v studiu oddaje so medtem kričale od navdušenja.

Bil je strast mojega življenja

Z Marlonom Brandom sta razmerje začela, ko je imela 22 let, spoznala sta se na snemanju filma o Napoleonu z naslovom Desiree. V času burnega razmerja sta se večkrat razšla in ponovno osvajala, v osmih letih turbulentne zveze jo je on večkrat prevaral. Kljub temu Branda opisuje kot strast njenega življenja.

Čeprav jo je spravil do točke, ko je bila le še čustvena razvalina. V tistem obdobju se je pripravljala na snemanje Zgodbe z zahodne strani. Spominja se, kako nesrečna je prihajala na vaje, kako žalostna je bila globoko v sebi na snemanjih, a kot ena osrednjih zvezd filma tega ni smela pokazati. Svojo nesrečo je obrnila filmu v prid in jo prelila v osebnost strastne Anite. Tako je newyorška Portoričanka postala njena najuspešnejša vloga, zanjo je prejela oskarja za najboljšo stransko vlogo. A skoraj bi jo zavrnila tik pred začetkom snemanja, ko je prebrala besedilo pesmi Amerika. "Verzi pesmi so bili: 'Portoriko, ti grdi otok, otok tropskih bolezni'. Zvilo me je, česa takšnega ne morem narediti svojim ljudem! Bila sem tik pred tem, da odpovem vlogo. Čez dva dni sem prejela novo besedilo: 'Portoriko, vdanost mojega srca. Naj potone nazaj v ocean'. Bilo je bolje kot otok tropskih bolezni." Kmalu zatem je zapustila Hollywood, se s psihoterapijami postavila na noge in spoznala "ljubezen svojega življenja" Lonarda Gordona, s katerim je bila poročena 35 let.

Verski skupini se prelevita v mestni tolpi

Zgodba z zahodne strani je začela nastajati že leta 1949, ko si jo je po navdihu Shakespearove tragedije Romeo in Julija zamislil režiser in koreograf Jerome Robbins. A broadwayska romanca med katoliškim fantom in judovskim dekletom, ki se trudi preseči prepričanja verskih skupin, v začetku ni obetala, avtorjev preprosto ni prevzela. Potem pa so se v medijih začele pojavljati novice o nasilju med najstniškimi skupinami pripadnikov etničnih skupin iz Latinske Amerike. Takrat je ustvarjalce prevzel nov zagon, katoliška in judovska skupnost v zgodbi pa sta postali skupini oziroma mestni tolpi priseljencev iz Portorika in belopoltih Američanov.

Na broadwayskih odrskih deskah je muzikal doživel premiero leta 1957, filmska različica pa je nastala 1961. Zgodba z zahodne strani z osrednjima igralcema Natalie Wood in Richardom Beymerjem je bila najbolj donosen film tistega leta, ki je, kot rečeno, prejel kar deset oskarjev od enajstih nominacij.