Nebeška harmonija. Tako se v prevodu imenuje nova vesoljska postaja, katere osrednji bivalni modul je Kitajska v četrtek s svojo največjo nosilno raketo Long March-5B Y2 poslala v zemeljsko orbito. Tianhe bo, kot je to mogoče na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), omogočala astronavtom trajno bivanje na robu vesolja. V zadnjih letih so Kitajci pokazali velike ambicije na področju vesoljskega programa in polet modula v vesolje z izstrelitvene ploščadi Wenchang v provinci Hainan pomeni velik korak v raziskovanju vesolja za to državo. Kitajska se je projektu vesoljske postaje začela posvečati leta 1992.
Vendar z enim samim poletom vesoljska postaja še daleč ni nared, da bi lahko sprejela astronavte. Z izstrelitvijo se je začela prva od enajstih misij, potrebnih za dokončanje gradnje in opremljanje ter napotitev tričlanske posadke, kar naj bi se po načrtih odgovornih zgodilo do konca prihodnjega leta, je poročala Associated Press. S Tianhe bosta tako leta 2022 v orbiti povezana še preostala dva modula, razvoj vesoljske postaje pa je v celoti plod kitajskega znanja. Dve naslednji izstrelitvi bosta v vesolje ponesli omenjena modula, sledile bodo še štiri misije s posadko in štiri izstrelitve s tovorom.
Nekaj minut po izstrelitvi se je odprl pokrov rakete, ki je razkril Tianhe na osrednji stopnji. Kmalu zatem se je Tiahne ločila od rakete, ki bo okoli Zemlje krožila približno teden dni, preden bo padla na tla. Kitajska načrtuje, da bo življenjska doba Nebeške harmonije vsaj deset let, ekipe v vesolju naj bi se izmenjavale vsakih šest mesecev, okoli Zemlje pa bo krožila na višini 340 do 450 kilometrov.
KITAJSKI VESOLJSKI PROGRAM
• Pred kratkim je na Zemljo prinesel prve nove lunine vzorce po več kot 40 letih.
• Kitajci načrtujejo, da bosta njihova sonda in rover pristala na površju Marsa konec maja.
• Medtem ko Mednarodno vesoljsko postajo podpira več držav, saj gre za večnacionalni projekt sodelovanja, ki vključuje pet sodelujočih vesoljskih agencij, ameriško Naso, ruski Roscosmos, japonsko Jaxo, evropsko ESO in kanadsko agencijo CSA, so ZDA Kitajski prepovedale sodelovanje na ISS.
• Program vesoljske postaje se je začel uresničevati pred desetletjem z zagonom vesoljskega laboratorija Tiangong-1 (2011) in kasneje Tiangong-2 (2016).
Prvi modul je namenjen nastanitvi astronavtov (v času rotacije bo v njem kratek čas bivalo šest ljudi), preostala dva pa bosta služila izvajanju najrazličnejših eksperimentov, med drugim na področju medicine in posebnosti vesoljskega okolja. Vesoljska postaja bo sestavljena v obliki črke T, ko bo leta 2022 končana, pa naj bi tehtala okoli 66 ton. To je bistveno manj od ISS, katere prvi modul je v vesolju od leta 1998, ko bo končana, pa bo njena masa približno 450 ton. Tianhe je približno tako velika kot ameriška vesoljska postaja Skylab iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja ali nekdanja ruska vesoljska postaja Mir, ki je delovala več kot 14 let po izstrelitvi leta 1986. Nebeška harmonija bo opremljena tudi s priključitvenimi vrati, da se bo lahko povezala s kitajskimi sateliti. Teoretično jo je mogoče razširiti s šestimi moduli. Poimenovana sta že tudi naslednja modula: Wentian, kar v prevodu pomeni Iskanje nebes, in Mengtian, Sanje o nebesih.
Prvih dvanajst kandidatov se usposablja za življenje in delo v vesolju, med njimi so veterani, ki so že bili v vesolju, pa tudi nekaj novincev, med katerimi so tudi ženske. Vesoljski program pomeni za Kitajce velik nacionalni ponos, v zadnjih letih pa mu posvečajo posebno pozornost, saj si je država zadala do leta 2030 postati osrednja vesoljska sila. Poleg tega upajo, da bodo do leta 2045 vzpostavili program, ki bo omogočal izvedbo tisoč vesoljskih poletov na leto in prevoz več deset tisoč ton tovora in potnikov. Premier Li Keqiang in drugi najvišji civilni in vojaški voditelji so izstrelitev Tianhe v živo spremljali iz nadzornega centra v Pekingu.
