Andreja Kutin
Tako v Sloveniji kot v celi Evropi je precej zastojev, cepljenje ne teče po načrtih, zatika se predvsem pri dobavi cepiv. Najprej, kakšna je slika v Nemčiji?
"V Nemčiji je sedaj precepljenih okoli deset odstotkov ljudi z eno dozo in okoli štiri odstotke z drugo dozo cepiva, kar je veliko manj, kot bi želeli. Želeli bi namreč, da bi bili med 40 in 50 odstotki. Naš cilj je precepiti okoli 80 odstotkov ljudi do poletnih mesecev, saj vemo, da je samo z visoko precepljenostjo možno odpirati družbo in preiti nazaj v normalnost. Ampak če bo cepljenje teklo še naprej tako počasi, ta cilj ne bo dosežen do konca poletja. Vsi upamo, da bomo imeli na voljo več cepiv, tudi zato, ker se povečuje proizvodnja. V Nemčiji, v Marburgu, odpirajo novo tovarno, kjer bodo proizvajali Pfizer-BioNTechovo cepivo, poleg tega upamo, da bodo prišla tudi ostala obljubljena cepiva.
AstraZenecino cepivo, ki je bilo že ustavljeno v Evropi, je od danes naprej znova ustavljeno (pogovor je bil opravljen v torek, op. p.) zaradi možganskih tromboz. Ugotovilo se je sicer, da je šlo za redki stranski učinek, približno eden na 100.000, ampak od danes zato, da bi cepljenje teklo še bolj varno in bi ljudje še bolj zaupali cepljenju, v Nemčiji ne cepimo več mlajših od 60 let. Večina možganskih venskih tromboz se je namreč zgodila pri mlajših ženskah, od 18. do 55. leta. Dobro je, da se te skupine ne cepi več in da dobijo eno od drugih cepiv. Poleg AstraZenece imamo sedaj še Moderno in Pfizer ter še Johnson & Johnson, s katerim pričnemo cepiti aprila."
Ne gre le za to, da ne bi preobremenili zdravstva, gre za to, da bi preprečili nove infekcije
Praktično cela Evropa se sedaj sooča s tretjim valom. Bi se mu lahko izognili, če bi cepljenje izvajali hitreje in bolje?
"Če ne bi bilo mutant, bi verjetno lahko držali virus v steklenici na podlagi nizke številke novih infekcij in bi s cepljenjem lahko dosegli dovoljšno precepljenost za zaustavitev epidemije. Na žalost je na voljo manj cepiv, kot smo jih naročili, ker se proizvajalci ne držijo pogodb in verjetno pošiljajo cepivo najprej tja, kjer plačajo več. Denimo v Izrael. Predvsem pa delujeta izrazito nesolidarnostno dve državi, Velika Britanija in ZDA, ki ne dovolita izvoza cepiva, medtem ko Evropa cepiva izvaža tako v Britanijo kot v Izrael. Gre za neenakopravno politično delovanje, zaradi katerega imamo na eni strani manj cepiva, na drugi pa imamo - kar je še bolj nevarno - nove variante, ki se širijo hitreje in povzročajo težjo klinično sliko. Zato se povsod pojavlja tretji val, ki bo lahko celo hujši od drugega, če ne bomo sedaj sprejeli strožjega zaprtja in dokler ne bomo precepili zadostnega števila prebivalcev. Bolniki, ki jih sprejemamo sedaj, so pretežno mlajši bolniki, saj se več gibljejo in posledično več okužujejo, starejši pa so že precepljeni. Tako vidimo v Nemčiji mnogo več okužb, med 10.000 in 20.000 vsak dan, medtem ko število mrtvih zaradi korone upada; prej jih je bilo okoli 1000, sedaj od 100 do 200, kar pomeni, da se uspeh cepljenja že pozna. A bojimo se, da bo tretji val prinesel še več okužb, kar bi lahko povečalo število smrtnih primerov pri mlajših bolnikih. Zanimivo je, da so vse to znanstveniki napovedali več mesecev nazaj, a politiki niso ravnali po teh priporočilih, ampak po političnih motivih. S tem so neposredno odgovorni za situacijo, ki jo imamo sedaj. Tako za smrtne žrtve kot za vse posledice, ki jih povzroča infekcija s koronavirusom po akutni fazi - približno deset odstotkov okuženih ima simptome še več mesecev po okužbi, gre za long covid, ljudje imajo bolečine, so utrujeni, ne morejo delati in ta rehabilitacija lahko traja še več mesecev. Tako akutna faza s težkimi primeri na intenzivnih oddelkih kot kronična faza sta dobra razloga, da nam ne preostane nič drugega kot popolna prekinitev stikov z ljudmi, sicer bomo prišli v neobvladljivo situacijo. Pa še - če bo tretji val prišel v času, ko smo precepili le del prebivalstva, se lahko dejansko zgodi, da se bodo pojavile variante, na katere cepivo ne bo več dobro delovalo. To pomeni, da smo spet na začetku pandemije in izdelovati bomo morali nova cepiva proti tem mutantom. Zato močno upam, da bodo politiki, ki so odgovorni in plačani za to, da ščitijo prebivalstvo, situacijo vzeli resno. Teh nekaj mesecev, ki nas čakajo, je treba resno ukrepati danes in ne naslednji teden. Najboljša je iskrena komunikacija in to manjka mnogim politikom tudi v Sloveniji."
Komunikacija v Sloveniji je ostala nespremenjena, glavna metoda je strašenje. Medtem ko so Nemci od kanclerke Angele Merkel slišali iskrena opravičila, se pri nas krivda za epidemijo vali na ljudi. Kje so bile glavne napake?
"Napake so bile že okoli novega leta, ko so odpirali dejavnosti. Tudi sedaj bi morali ukrepati odločno in prej, krivda pa se vali na zdravnike, novinarje in kar na splošno na ljudi, da se ne držijo ukrepov. A edini, ki so res odgovorni, so politiki, ki bi morali zagotoviti dober menedžment, ta res ni bil v redu, tak politik bi moral odstopiti in prepustiti vodenje nekomu, ki to zna delati. To se seveda ne bo zgodilo in edino, kar ostane, je, da si ljudje to zapomnijo. V pandemiji se najbolje vidi, kdo res dela za ljudi. Treba pa je pogledati tudi zdravnike in ali je res, da so si izplačali tako visoke dodatke; gre za krizo in vsi skupaj moramo solidarnostno pomagati, izkoriščanje stiske ali z izplačevanjem dodatkov ali s politiko brez demokracije in strašenjem ljudi niso pravi načini. Najbolje je dnevno informirati ljudi in jih s tem pridobiti na svojo stran. To delajo nemški politiki odlično, komunicirajo vsak dan, se izpostavljajo vprašanjem, priznavajo tudi lastne napake, razlagajo, kaj je nujno potrebno. Kajti tudi za gospodarstvo je najslabše to, kar imamo sedaj, malo zapreti, malo odpreti, nihče ne ve, v katero smer se bo zadeva odvijala. Tudi za gospodarstvo je najbolje, da se zadeva spravi pod kontrolo. Samo testiranje ne bo odstranilo virusa. Tristo novih okužb na 100.000 ljudi v enem tednu je dva- do trikrat več kot ima Nemčija in Nemčija gre sedaj v trdi lockdown, Slovenija bi morala to narediti že pred tedni. Odpiranje je možno šele takrat, ko so te številke pod 50 novih okužb na 100.000 ljudi v enem tednu."
Zaradi novih različic se tudi zapirajo meje, v kolikšni meri gre novi val pripisati novim različicam in koliko lahko sploh pripomore zapiranje mej?
"Samo zapiranje mej ne bo dosti pripomoglo, saj ljudje morajo potovati, potovati morajo delavci, izdelki. Bolj smiselno je gledati, kje se virusi širijo. Danes so to tri situacije. Ena tretjina okužb je na delovnem mestu, tam, kjer dela več ljudi v enem prostoru in kjer lahko aerosoli zelo hitro preskočijo z ene osebe na drugo, najbolj problematično pa je še vedno širjenje okužb preko ljudi, ki nimajo simptomov. Druga tretjina se prenaša na zasebnih zabavah, družinskih srečanjih doma in tretja tretjina na javnih mestih, v prevoznih sredstvih, v šolah. A vedno so to zaprti prostori, kjer ima več ljudi stik. Treba je zmanjšati vse tri možnosti in zato je tudi zapiranje šol pomemben ukrep, brez zapiranja šol tudi tretjega vala ne bo možno obvladati. Če vse to ne deluje, je bolj kot zapiranje meja učinkovita prepoved izhodov zvečer. Gre za drastičen ukrep, s katerim preprečimo srečevanje ljudi. Tako so na Portugalskem z zapiranjem izhoda iz doma zvečer omejili epidemijo. A to pomeni, da niso uspeli s prvim in drugim ukrepom in da so začeli ukrepati pozno, kar je spet slaba izkaznica za politike. To so namreč storili šele, ko ljudje niso imeli več prostora v bolnišnicah, umirali so v rešilcih, medtem ko so čakali na sprejem v bolnišnico. Evropa je takrat pomagala, pošiljala je šotore za namestitev bolnikov, opremo in ventilatorje. A prav to želimo preprečiti."
Tako kot vnovično zapiranje zdravstva, kar je še en stranski učinek epidemije.
"Pa tudi sicer imajo ljudje, kar zadeva zdravstvo, napačno predstavo. Seveda damo ljudem, ki pridejo na oddelek, najboljšo medicinsko oskrbo, da bodo preživeli, a tudi z najboljšo medicinsko oskrbo vsak tretji na intenzivnem oddelku umre. Mi še vedno nimamo zdravila proti virusu, vse, kar delamo, je, da dovajamo kisik, vzdržujemo funkcije organov, a vsak tretji kljub temu umre. Ne gre le za to, da ne bi preobremenili zdravstva, gre za to, da bi preprečili nove infekcije. Ker nimamo protivirusnega zdravila in ker imamo pri desetih odstotkih obolelih pozne učinke, long covid."
Pomemben je tudi vrstni red cepljenja. Veliko očitkov je, kdo je bil cepljen, kdo ne in kdo bi si najbolj zaslužil cepljenje.
"Zelo pomembno, kar zadeva vrstni red cepljenja, je, da se ne dogajajo krivice in da nima nihče občutka, da obstajajo privilegirani ljudje. Skrbno je treba paziti, da najprej cepimo starejše in kronično bolne ter nato po starosti navzdol, kar se da dobro organizirati. Če je prioritetnih skupin na listi več in če kdo izpade, dobi cepivo naslednji. Napaka pa je, če dobi cepivo kdo, ki ni na vrsti. Napaka je, da dobi cepivo kdo iz kakšne uprave, parlamenta, ki ni tako star in tako bolan. Če naredi nekaj takega politik, je to razlog za odstop, brez razprave, saj politik ni več vreden kot nekdo, ki dela v trgovini. Razen če ima denimo težko kronično bolezen. Na primer v Nemčiji Merklova še ni bila cepljena, niti predsednik države in niti predsednik parlamenta. S tem bi namreč izgubili zaupanje ljudi. Ne vem pa, kako je s tem v Sloveniji."
Zelo pomembno je, kar zadeva vrstni red cepljenja, da se ne dogajajo krivice in da nima nihče občutka, da obstajajo privilegirani ljudje
Poslanci in vlada so bili cepljeni kot del kritične infrastrukture.
"Potem je to delovanje proti politiki sami, saj se s tem izgublja zaupanje ljudi. To meji na nedemokratično državo in žalosti me, da se to dogaja."
Je pa res, da so v Sloveniji strategije napisane ohlapno, včasih pa so si informacije tudi nasprotujoče.
"Tudi če strategije niso povsem jasno zapisane, bi od poslanca, ki je izvoljenec ljudstva za ljudstvo, pričakoval, da reče: 'Mislim, da še nisem na vrsti.' Nemški predsednik parlamenta Wolfgang Schäuble je star 79 in je na invalidskem vozičku, pa še ni bil cepljen, a ve, da bi, če bi preskočil vrsto, izgubil zaupanje." (cepili so ga v četrtek op. p.)
Napovedi epidemije niso najboljše ...
"Mislim, da bo tretji val prišel tako v Nemčiji kot v Sloveniji ter v mnogih drugih državah, sledil bo najverjetneje strogi lockdown tudi z omejitvijo gibanja od doma, hkrati pa bo na voljo več cepiv, z večjo precepljenostjo pa sledi tudi odpiranje. In pomembno je, da se odpiranje ne zgodi prehitro. V Čilu denimo, kjer so imeli precepljenih 40 odstotkov ljudi, so pričeli odpirati družbo in zgodil se jim je tretji val. Štirideset odstotkov ni dovolj, precepljenost mora biti vsaj 70- ali 80-odstotna. Čutim, da bo to naslednja napaka politikov, da bodo začeli odpiranje, preden bo dosežena precepljenost. To se je zgodilo okoli novega leta, ko smo odpirali kljub opozorilom znanstvenikov. Če bi takrat politiki ravnali pametneje, bi lahko bili sedaj veliko boljši. Se pa virus skoraj izključno prenaša v zaprtih prostorih, in čim več bomo lahko delali zunaj, ne le v gostinstvu, tudi šole, šport in ostale dejavnosti, tem več okužb lahko preprečimo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
