Strategija cepljenja: V Kočevju niso bili prehitri, bili so pravočasni

Dinamika cepljenja po slovenskih mestih je zelo različna. Kljub temu da imamo nacionalno strategijo cepljenja, pa skupnega pregleda ni. Učinkovitost posameznih zdravstvenih domov je odvisna od samoiniciativnosti, iznajdljivosti in dobave cepiv. Medtem ko ponekod v odstotkih precepljenosti zelo zaostajajo in na vrsto še niso prišli niti vsi starostniki, drugod že cepijo nekoliko mlajše, uspešno pa so cepili tudi vso zainteresirano kritično infrastrukturo. Tisti, ki jim to do zdaj ni uspelo, bodo morali s cepljenjem policistov, šolnikov in ostalih prednostnih skupin še nekaj časa počakati, saj se je strategija cepljenja s prvim aprilom spremenila. Po novem cepijo le starostne skupine. V naslednjih dneh lahko torej na vrsto pridejo le starejši od 60 let, in to z vsemi razpoložljivimi cepivi. Tudi s cepivom AstraZenece, ki je bilo dolgo namenjeno zgolj mlajšim. Zakaj taka sprememba? Predvsem zato, ker so razlike v odstotkih cepljenih med kraji po Sloveniji različne in ker so v segmentu kritične infrastrukture pred nekaterimi starejšimi prišli na vrsto bistveno mlajši. Po listi prioritetnih skupin so se v nekaterih mestih premikali bistveno hitreje. V Kočevju so tako že pri 29 odstotkih pocepljenega prebivalstva, medtem ko je s prvim odmerkom na nacionalni ravni po zadnjih ocenah NIJZ cepljenih 11,4 odstotka ljudi. "Ni prav, da zdaj zaustavljajo nas, ki smo bili hitrejši. Tisti, ki so počasnejši, bi morali pohiteti," pravi Primož Velikonja, vodja cepilnega centra v Kočevju, ki je zaslovel kot najhitrejši center, a zato ni bil pohvaljen, pač pa ga je nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin celo pograjal, češ da prehiteva nacionalno strategijo.

Vpeljali so drive-in cepilni sistem

Ali to drži in kaj delajo tako drugače kot v drugih cepilnih centrih, smo preverili kar na kraju samem. "Najlepša hvala," je dejala starejša gospa in reševalcu v roke potisnila piškote in liter gostega soka. "S Pfizerjem smo cepili gospo, ki težje pride v cepilni center, saj ima doma nepokretnega moža, za katerega skrbi ves čas. Tudi on je že prejel svoj odmerek," je dejal Velikonja. "Lahko, da boste čutili kakšno bolečino v roki. Morda boste imeli tudi vročino. Vzamete lahko kakšno protibolečinsko tableto. Če se boste pa res slabo počutili, pa nas kar pokličite," je še pripomnil zdravstveni delavec. "Delovniki so zdaj precej drugačni, a ni mi težko. To delam z veseljem," je dejal Ivan Muhič in dodal, da dnevno cepi tudi do 150 ljudi, celotna ekipa pa da jih je do zdaj v enem dnevu cepila največ 900. "Dnevno bi jih lahko cepili tudi 1000. Takšne so naše zmogljivosti, če bi seveda dobili dovolj cepiva," je še povedal vodja cepilnega centra Primož Velikonja in nadaljeval, da je ključ do uspeha zagotovo dobra organizacija. Usedli so se v rešilni avto in se odpeljali naprej po vasi, saj so na domu obiskali še več ostarelih in kroničnih bolnikov. Ekipo cepilnega centra v Kočevju smo namreč obiskali v petek, ko tam poteka cepljenje na terenu. Obveznosti imajo določene po dnevih. V ponedeljek, torek in sredo kličejo vse, ki bodo v naslednjih dneh prišli na vrsto. Vsako sredo namreč dobijo novo pošiljko cepiv, tako da so za cepljenje rezervirani dnevi ob koncu tedna. V petek torej cepijo na terenu, v četrtek in soboto pa v cepilnem centru. V četrtek s Pfizerjem, v soboto pa z AstraZeneco. "Tako vemo, da zagotovo ne bi prišlo do menjave cepiva," pravi Velikonja. Razlog, zakaj z AstraZeneco cepijo ravno v soboto, pa je v tem, da se lahko cepljeni pred novim delovnim tednom še en dan regenerirajo. S tem cepivom so namreč do zdaj cepili predvsem mlajše zaposlene v kritični infrastrukturi, ki so se po cepljenju pogosteje slabše počutili in imeli povišano temperaturo. "Tako so v nedeljo okrevali, v ponedeljek pa so lahko odšli na delo," še pravi in nam pokaže cepilni center, ki je kar na velikem parkirišču pred športno dvorano v Kočevju.

"Tukaj se avtomobili pripeljejo in usmerjajo jih prostovoljci gasilskega društva. Zapeljejo se mimo medicinske sestre, ki vzamem podatke, nato pa se po krožni poti odpeljejo do cepilnega mesta. Cepijo jih kar v avtu in nato se odpeljejo s parkirišča," postopek opiše Velikonja. Takšen drive-in sistem se je izkazal kot zelo učinkovit, saj se ljudje na enem mestu ne zadržujejo niti se ne srečujejo. S tem, ko avtomobila ne zapustijo, ostanejo v svojem mehurčku. "Med vsemi, ki pridejo na cepljenje, je zagotovo vsaj procent takih, ki so okuženi, pa tega ne vedo. Če so cepljeni kar v avtu, okužbe ne prenesejo na druge," je prepričan, hkrati pa dodaja, da so na ta način tudi bistveno hitrejši. Termine imajo približno na 20 minut in za isto uro naročijo 30 pacientov. "V resnici nobeden ne čaka več kot tri minute," zagotavlja Velikonja in nadaljuje, da če bi cepili v zdravstvenem domu, bi lahko cepili največ deset ljudi na uro. Tudi če se kdo na cepljenju ne pojavi, ne pride do zaostajanja. Ker jih je 30 naročenih ob isti uri, že takoj pokličejo tistega, ki ga ni. Če ne namerava priti, pokličejo naslednjega na seznamu. "Cepivo nam ne ostaja," še pravi. Da bi jim po cepljenju ostal odmerek, ki bi ga bilo treba zavreči ali dati prvemu, ki pride mimo, se jim še ni zgodilo. "Cepivo je sveta stvar in tako z njim tudi ravnamo. Ne razumem, kako se lahko komu, ki dela v medicini, zgodi, da mu odmerek ostane. Nikoli namreč ne smeš odpreti vseh cepiv hkrati," je prepričan vodja cepilnega centra v Kočevju. Pri njih imajo zato na delovišču ves čas osebo, ki skrbi za cepiva in jih meša. Ob njem so tam še dve diplomirani medicinski sestri in dva zdravstvena tehnika. To je dovolj za dve cepilni mesti. Ob prostovoljcih gasilskega društva, ki skrbijo za koordinacijo, pa so organizirali še štab za vpis pacientov, kjer se najprej vse cepljene vpisuje v medicinski program, nato pa še v državnega. "Statistiko vodimo v realnem času. Pri nas se ne dogaja, da bi sezname cepljenih nosili na listih papirja, kar počnejo ponekod, kjer koncesionarji sezname v fizični obliki na centralo prinašajo vsak ponedeljek," še pravi.

Zainteresiranih ne izgubljajo po različnih seznamih

Tako hitro vnašanje pa tudi dobro koordinacijo in natančne sezname jim omogoča informacijski sistem, ki so ga zasnovali prav za namen cepljenja. "Poglejte, tukaj imamo seznam vseh cepljenih in vseh prijavljenih. Zgoraj si izberem karakteristike, po katerih želim iskati," nam predstavi program in izbere starostno kategorijo 64 let in mlajši, ob tem pa še označi, da mu sistem pokaže le tiste, ki imajo kakšne pridružene bolezni. "Vidite, to so vsi iz te kategorije. Tisti, ki so že bili cepljeni, so označeni z zeleno. Teh ne potrebujemo, zato označimo in prečistimo seznam. Tudi tisti, ki so potrdili termin in se bodo cepili jutri, nas zdaj ne zanimajo. Kot vidite, imamo 99 pacientov te starostne kategorije s pridruženimi boleznimi, ki še niso bili cepljeni," je dejal in dodal, da je jasen sistem ključ do uspeha. Po teh seznamih nato kličejo vse in jih nekaj dni pred cepljenjem obvestijo, da so na vrsti. Njihov odziv vnesejo v program. Če pridejo, jim pripišejo datum, če so v karanteni, jih program avtomatsko zamakne za deset dni, če imajo covid, jih zamakne za pet mesecev. "Imamo tudi take, ki si premislijo ali se ne oglasijo. Tudi to možnost imajo in v sistemu to označimo," še pravi Velikonja, ki je prepričan, da je klicanje po telefonu najboljši sistem obveščanja. "Če bi pošiljali SMS-sporočila, se številni, sploh starejši, ne bi odzvali. S tem, ko kličemo, pa zajamemo vse. Izkušnje kažejo, da ko prekličemo 1000 ljudi, jih je približno 300 bolnih, so v karanteni ali pač ne želijo priti. Te nato premestimo in kličemo naprej," še pravi in doda, da s tem dosežejo, da na cepilni dan porabijo vse odmerke, ki jih imajo. Tudi vnašanje v sistem je učinkovito. Seznam je poenoten in v Kočevju ne prihaja do tega, kar se je dogajalo v nekaterih drugih krajih, da sistemi koncesionarjev, zdravstvenih domov in vstopne točne niso dopolnjeni in zbrani v en skupen seznam. "Ljudi ne smemo izgubiti po različnih seznamih. Tiste, ki se želijo cepiti, moramo vpisati v portal," pravi.

A sistem, ki so ga vpeljali v Kočevju, v resnici ni nič posebnega. "Meni se je tak način zdel edina možnost. Našemu IT-strokovnjaku sem povedal, katere parametre naj upošteva, in tak program je naredil v nekaj dneh," je dejal vodja cepilnega centra, ki je prepričan, da bi to delovalo tudi na državni ravni. To je sprva tudi bila ideja, a je pristojni do zdaj še niso uspeli realizirati. Taka nacionalna koordinacija bi namreč preprečevala, da bi med kraji prihajalo do velikih razlik v precepljenosti. "Zdaj ko take koordinacije ni, je količina dobavljenega cepiva po posameznih zdravstvenih domovih odvisna od samoiniciativnosti zaposlenih," je kritičen Velikonja in odkrito pove, da je to eden od razlogov za njihov uspeh. "Iz medijev sem izvedel, da cepivo AstraZeneca ostaja, zato sem na NIJZ poslal mail, ali lahko dobimo dodatne odmerke. In poslali so nam dodatnih 300 odmerkov," je povedal. "To, da nam zdaj za nazaj očitajo, da smo cepili preveč, nima nobenega smisla. Kje je bil pa koordinator do zdaj? Jaz bi pričakoval, da bi mi pristojni rekli, da smo naročili preveč, a to se ni zgodilo."

Letake za promocijo cepljenja so dobili štiri mesece prepozno

Če so v Kočevju do zdaj vedno dobili vse količine naročenega cepiva, pa se to ni zgodilo povsod. Iz številnih zdravstvenih domov se oglašajo, da so dobili bistveno manj, kot so naročili. Kljub temu da so v Kočevju dobili dovolj in celo dodatne odmerke, pa cepivo pri njih nikoli ni ostalo v skladišču. Ob učinkoviti organizaciji je pri njih ključen tudi interes med prebivalci. "Kje je ključ do tako dobrega odziva med ljudmi?" smo vprašali vodjo cepilnega centra. "Ves čas skrbimo za kampanjo. K cepljenju pozivamo po radiu, družbenih omrežjih in v lokalnih časopisih. Ljudje nam zaupajo in dnevno prejmemo po 100 novih prijav," odgovarja Velikonja in dodaja, da so se vsega tega tudi pravočasno lotili. "Sezname za cepljenje smo zbirali, še preden je bilo cepivo sploh v Sloveniji. Ko so naznanili, da bomo začeli cepiti šolnike, smo mi sezname že imeli pripravljene. Danes imamo več kot 60-odstotno precepljenost med šolniki," je povedal. Na državni ravni se je ta kampanja po njegovem mnenju začela bistveno prepozno. "Od Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo včeraj prejeli letake za promocijo cepljenja, a s kampanjo smo pri nas začeli že decembra," je še dejal.

"Pomembna je dobra organizacija, to, da vidimo korak naprej, in seveda tudi dobra komunikacija," je prepričan Velikonja in s tem se strinja tudi župan Kočevja Vladimir Prebilič. "Vedeti morate, da se sestajamo vsak dan. Smo že pri približno 160 sestankih, ki jih izvajamo po videoklicu. Srečali se nismo le na silvestrovo in na božični večer," je dejal. Tak krizni menedžment bi moral po njegovem mnenju delovati tudi na ravni države, a žal ne. "Prav je, da se lokalne skupnosti potrudijo in da posamezni zdravstveni domovi organizirajo cepljenje. To je ne nazadnje naša naloga, bi bilo pa nujno potrebno, da bi to nekdo nadziral in koordiniral. Mislim, da so se na nivoju države pri koordinaciji cepljenja do zdaj ukvarjali s tem, kako bo cepivo prišlo v Slovenijo, manj pa so se ukvarjali s tem, kako ta cepiva spraviti do ljudi," razmišlja Prebilič. Ker so bili prepuščeni samim sebi, so nastale velike razlike med kraji. "Zdaj pa se pristojni ukvarjajo z inšpekcijami in stvari pregledujejo za nazaj. Pri nas je vse v redu, in to so inšpektorji tudi ugotovili pri večkratnem nadzoru," je še dejal župan.

"Iskati krivdo na naši strani je neprimerno, saj smo ves čas sledili strategiji, ki pravi, da moramo cepiti čim več ljudi v čim krajšem času. Ves čas smo sledili tudi vsem prioritetam po vrstnem redu," je še za konec povedal vodja cepilnega centra Kočevje. Na vprašanje, ali so bili prehitri, pa odgovoril: "Ne, bili smo pravočasni."