Kolumna Marka Radmiloviča: Gumi škornji (božična zgodba*)

Marko Radmilovič
07.12.2024 15:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Janko Rath
Nekoč mi je moder mož dejal, da je kolumnist mrtev v tistem trenutku, ko se mu zazdi, da lahko kolumno napiše o čemerkoli. Te misli so se mi sprehajale po možganih, ko sem se namenil pisati o gumijastih škornjih. Je pa res, da gumijasti škornji niso "o čemerkoli".

Gumijasti škornji so bistveni.

Jeseni in zime zgodnjega otroštva. Blato, plundra, mraz in dež. Delavci se z avtobusi, ki so od pete zjutraj do desete dopoldan skoraj vsako uro zapuščali vas, odpravljajo - v njegove premnoge tovarne - kovati socialistično slavo Maribora. Pod stopnicami, ki so vodile v zadružni dom, je bila razstavljena paleta gumijastih škornjev. Črnih gumijastih škornjev. V njih so ljudje peš prišli do vasi in se tam preobuli v obutev, primerno belemu mestu. Potem so jih škornji kot zvesta žival čakali vsem na ogled.

Gumijasti škornji so bili, bolj kot karkoli drugega, simbol ruralnosti. Tudi skromnosti in življenjskega pragmatizma, če hočete. In tam pod stopnicami so na suhem čakali do popoldneva, ko so se lastniki vrnili, preobuli in se v njih vrnili na domove.

Gumijasti škornji so bili prerok svojega časa.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta