Obzorja so bila in so še zmeraj živo ŽARIŠČE ustvarjalnosti in intelektualnega pretoka. Storiti moramo vse, da ohranimo obstoječa kulturna ŽARIŠČA in ustvarjamo nova. V tej luči je še posebej pomembno, da takšna ŽARIŠČA ne bodo samo v Ljubljani, okrog katere bo zevala provincialna kulturna opustošenost."
Večer, sreda, 8. maja 2002, stran 11, Izjava treh akademikov, Draga Jančarja, Jožeta Mlinariča in Jožeta Pogačnika, Za ohranitev Založbe Obzorja Maribor
˜
Propad Založbe Obzorja pred skoraj natanko dvajsetimi leti je zasekal v kulturno podstat širšega mariborskega prostora ter jo bistveno osiromašil - enako prelomno, kot bo zasekal zaton časnika, zaradi katerega smo danes zbrani na državljanskem protestu. Tako kot je Založba Obzorja leta 2002 iz ene osrednjih nacionalnih knjižnih založb druge polovice 20. stoletja postala mala lokalna založba, bo kot vse kaže časnik Večer leta 2023 iz enega osrednjih nacionalnih časnikov strmoglavil na raven lokalnega ali celo – občinskega glasila.
A nekaj bistveno razlikuje današnji čas od leta 2002. Če so tisti, ki so tedaj demolirali neprecenljivo kulturno bogastvo skupnosti, vsaj v javnosti ohranjali dostojen in omikan obraz, danes ni ne duha ne sluha o čem podobnem. Nasprotno, z informacijo o selitvi Večera v prostore, ki so v lasti župana, je bila nalašč uprizorjena superiornost kapitala nad kakršnokoli vrednoto demokratičnega reda, med katere spada neodvisnost medijev. Medtem ko je leta 2002 tedanji mariborski župan Boris Sovič v zvezi z reševanjem problematike Založbe Obzorja pokazal vsaj načelno razumevanje svoje vloge varuha kulturnih jeder mesta, ki ga je vodil, nima današnji mariborski župan Saša Arsenovič in njegov družinski imperij, ki se razrašča v mestu, nikakršnih težav z javnim mrcvarjenjem časnika z več desetletno zgodovino. Od javnega razkazovanja popolne brezbrižnosti do družbenega tkiva s strani politične in finančne elite do puškinih cevi mladoletnikov, uperjenih v psihiatrične bolnike, je le ena hladno-kovinska ajznponarska štreka.
Od javnega razkazovanja popolne brezbrižnosti do družbenega tkiva s strani politične in finančne elite do puškinih cevi mladoletnikov, uperjenih v psihiatrične bolnike, je le ena hladno-kovinska ajznponarska štreka
Na dlani je, da je slovenska medijska krajina kot soustvarjalka in čuvajka javnega prostora z državno osamosvojitvijo zamenjala eno ujetost (v prevladujočo državno ideologijo) z drugo (prevladujočo ideologijo potrošništva). S tem je pripomogla k pretvorbi diskurza državljana v diskurz potrošnika. Ta obrat je pripeljal do nezmožnosti evidentiranja in reševanja največjih družbenih nasprotij ter povzročil dolgotrajen družbeni zastoj. Stavimo lahko, da ta hip v bleščavem nakupovalnem središču na drugi strani Drave mrgoli precej več potrošnikov kot stoji državljanov pred stavbo Večera. Središči dveh največjih slovenskih mest sta danes bleščeči Potemkinovi vasi, namenjeni turizmu kot najbolj objestni obliki potrošništva, namesto da bi bili ekskluzivna državljanska foruma. Časnike pa so preplavili članki o družbeno irelevantnih življenjskih slogih kot paradnem konju potrošništva - in le kot redki diamanti se v tisku pojavljajo poročila s predavanj ali pogovorov družboslovnih in humanističnih intelektualcev kot sokreatorjev družbenega kompasa.
A vendar: razvoj slovenske intelektualne in v njenem okviru medijske zgodovine v 20. in 21. stoletju dokazuje, da v javnem prostoru kljub vseprisotnosti vsakokratnih prevladujočih ideologij neprenehoma vznikajo – ŽARIŠČA SVOBODE. Natančneje: ko govorimo o prevladujočih ideologijah posameznih obdobij, so z njimi resda vselej prežeti vsi ključni družbeni podsistemi (kajpak tudi mediji), a za afirmacijo državljanov je veliko pomembneje vedeti, da razliko naredijo in prostore svobode širijo – izjemni, predrzni in pogumni posamezniki. Nobenega dvoma ni, da bo tako tudi v dobi digitalnosti in generativne umetne inteligence, ki široko steguje kremplje ravno po novinarskem poklicu.
Srečno, Večer! Srečno, Maribor!
˜
Mateja Ratej je zgodovinarka in kolumnistka v Večeru. Ta prispevek je prebrala na torkovem protestu pred stavbo Večera.
