Ni stvar v tem, da HDZ ne poskuša, o, nasprotno, še kako se trudi, vendar ji ne gre. Na Reki ji ni nikoli z nobeno finto (ampak saj tudi nikomur drugemu ni) uspelo z oblasti odstraniti SDP, v Zagrebu in Splitu pa je požela le nekaj epizodnih uspehov kratkega veka. Okej, v Zagrebu je trajalo nekoliko dlje – tam je bil bivši župan Milan Bandić, glavni in edini tekmec ter eden od največjih tranzicijskih lopovov med hrvaškimi politiki, celi dve desetletji na oblasti (če zanemarimo tisti mesec ali dva, ko je bil v preiskovalnem priporu). In to prav po zaslugi podpore hadezejevih mestnih svetnikov, ki so, včasih tudi proti svoji volji, glasovali za njegove odločitve samo zato, ker jim je tako ukazala strankarska centrala, ki ji je Bandićev skupek kupljenih in podkupljenih predstavnikov ves čas zagotavljal parlamentarno večino. In tako je bilo treba, evo, uslugo vrniti na ravni glavnega mesta in glasovati za Bandićeve odločitve, ne glede na to, kako stupidne in škodljive so bile.